Bližnja infrardeča spektroskopija (NIR) je vrsta spektroskopije, pri kateri se bližnja infrardeča regija elektromagnetnega spektra uporablja kot ocenjevalno orodje. Ta tehnologija se uporablja v številnih različnih panogah, vključno s farmacevtsko, živilsko in kmetijsko industrijo, pri nekaterih medicinskih diagnostičnih testih ter v znanosti o izgorevanju in polimerih. Bližnja infrardeča spektroskopija je še posebej uporabna v diagnostični medicini, ker je sposobna zabeležiti spremembe stanja hemoglobina, molekule, ki nosi kisik v krvi.
Spektroskopija je preučevanje načina, na katerega snov absorbira in oddaja svetlobo ter kako razprši oddano svetlobo na različne valovne dolžine, ki so vizualizirane kot barve. Vse vrste snovi absorbirajo in oddajajo svetlobo, s preučevanjem vrste svetlobe, ki se absorbira ali oddaja, pa je mogoče pridobiti namige o lastnostih snovi, ki jo preiskujemo. Predmet absorbira ali oddaja svetlobo določenih barv ali valovnih dolžin, odvisno od njegove temperature, mase, sestave in drugih dejavnikov.
Bližnja infrardeča spektroskopija meri vzorec absorpcije bližnje infrardeče svetlobe pri določenem vzorcu. Bližnja infrardeča svetloba se nanaša na svetlobo valovnih dolžin med 800 in 2,500 nanometri (0.00003 do 0.00025 palca). Ta tehnologija uporablja vir svetlobe za odbijanje svetlobe od vzorca. Svetlobo, ki jo oddaja vzorec, nato modificira svetlobno dispergirajoča prizma, ki loči svetlobo na njene sestavne valovne dolžine. Razpršena svetloba valovnih dolžin med 800 in 2,500 se zazna, zabeleži in oceni, da se pridobi znanje o vzorcu, ki se preiskuje.
Bližnja infrardeča spektroskopija ima več prednosti pred drugimi vrstami spektroskopije, zaradi česar je tehnologija, ki se prednostno uporablja v številnih situacijah. Tehnologija NIR ima na primer dobro razmerje med signalom in šumom, kar pomeni, da so odčitki v ozadju na splošno nizki v primerjavi z rezultati, povezanimi z vzorcem, ki se testira. To tehnikom in znanstvenikom olajša branje in vrednotenje rezultatov danega NIR testa. Druga prednost je, da je NIR poceni v primerjavi z drugimi spektroskopskimi tehnikami in celo visoko zmogljive NIR eksperimente je mogoče izvesti relativno poceni. Končno je ta metoda primerna za analizo velikih vzorcev, saj lahko bližnja infrardeča svetloba prodre dlje kot infrardeča svetloba.
To tehnologijo je mogoče uporabiti na veliko različnih načinov. V astronomiji se lahko NIR uporablja za preučevanje nastanka novih zvezd ter za določanje starosti in mase obstoječe zvezde. Te informacije pomagajo zagotoviti namige o tem, kako nastanejo zvezde. V medicini se bližnja infrardeča spektroskopija uporablja pri nekaterih diagnostičnih preiskavah krvi, vključno s pulzno oksimetrijo, ki se uporablja za merjenje koncentracije kisika v krvi. NIR se lahko uporablja tudi kot sredstvo za ocenjevanje delovanja možganov in merjenje minutnega volumna srca pri pooperativnih bolnikih. Obstaja tudi veliko industrijskih uporab za NIR, kot je analiza vzorcev za nadzor kakovosti.