Ožiga je posebna oblika poškodbe tkiva rastlin, ki jo povzroči kolonizacija s kužnim organizmom, kot je virus ali gliva. Okužene rastline bodo razvile ovenenje, ovenenje in porjavenje, pogosto poleg poškodb na steblih in listih. Okužbe, ki povzročajo ožig, so pogosto znane kot ožigice in se lahko pojavijo pri številnih različnih vrstah rastlin. Obstaja nekaj korakov, ki jih lahko naredijo vrtnarji, da zmanjšajo pojav plesni na svojih vrtovih in poljih.
Rastline, ki jih poškoduje ožig, običajno razvijejo lise na listih, ki jim sledijo porumenelost, ovenenje in porjavenje. Ko rastlina začne odmirati, se lahko posuši. Deli rastline se lahko odlomijo ali zrušijo, odvisno od vira okužbe. Ožiga se lahko širi z rastline na rastlino, kar povzroči, da se celoten pridelek okuži in postane neuporaben ali pa uniči del okrasnega vrta.
Zgodnja ožiga se pojavi proti začetku rastne sezone, medtem ko se rastline razvijajo. Rastline imajo lahko težave s kalitvijo ali pa zbolijo in umrejo kmalu po uveljavitvi. Pozna ožiga počaka do konca sezone in napade, ko rastline popolnoma dozorijo. Za pridelke to lahko pomeni popolno uničenje pridelka, kot so krompir, paradižnik ali koruza, ko se bolezen širi po polju. Pri enoletnicah lahko odstranitev rastlin odpravi težavo, pri trajnicah in drevesih pa lahko ožig predstavlja ogromno izgubo, če je treba odstraniti zrele in uveljavljene rastline.
Obstajajo številne tehnike za boj proti ožigu. Za sajenje je pogosto priporočljiva uporaba čiste, zdrave zemlje, tla pa je mogoče obdelati tudi za uničenje bakterij in plesni. Ob prvem pojavu ožiga se lahko priporoča odstranitev okuženih rastlin, pri čemer rastline varno odstranite, da ne morejo okužiti preostalega vrta. Možno je tudi uporabiti lokalno zdravljenje na okuženih drevesih in rastlinah za uničenje nalezljivih organizmov. Zagotavljanje podporne oskrbe, ki pomaga rastlini, da si opomore, ji lahko omogoči, da preživi ožig.
Vrtnarji so običajno tudi napoteni k skrbi pri sajenju in skrbi za svoje vrtove. Natrpane rastline so bolj izpostavljene okužbi, prav tako rastline, ki jih ne zalivamo ustrezno. Zalivanje pozno v dnevu lahko na primer povzroči zadrževanje vlage in posledično glivično okužbo, medtem ko lahko rastline z nizkimi potrebami po vodi, ki so prezalite, postanejo okužene. Natančno spremljanje zdravja vrta glede kakršnih koli znakov bolezni in takojšnje ukrepanje ob odkritju bolezni je ključnega pomena za preprečevanje širjenja bolezni.