Grenčica je močvirska ptica močvirja iz družine čaplji. Ptice lahko najdemo po vsem svetu, naseljujejo mokrišča in druga vodna območja ter jedo favno, ki jo najdejo. Grenčica je na splošno sramežljiva, samotna žival in lahko jo je nenavadno videti, toda glasen klic samca lahko opazovalce ptic obvesti, da so grenkobe na tem območju, čeprav nevidne. Nekateri živalski parki in rezervati hranijo tudi grenkobe, včasih pa jih je mogoče videti tudi v živalskih vrtovih.
Ime za ptice izvira iz starofrancoskega butorja, za katerega se domneva, da izhaja iz latinskega butionem, kar pomeni “gnečico” in taurus za “bika”. To latinsko ime naj bi ptice dobile zaradi značilnega glasnega krika. Grenčice skupaj sestavljata dva roda. Prvi rod, Botaurus, obsega večje grenčice, kot sta velika in ameriška grenčica. Manjše grenčice, kot so najmanjša grenčica, cimetova grenčica in pritlikava grenčica, so v drugem rodu, Ixobrychus. Na vseh celinah razen na Antarktiki je bilo ugotovljenih okoli 14 živih vrst grenčic.
Na prvi pogled je grenkoba morda videti kot majhna čaplja. Vendar imajo ptice nekaj razlikovalnih razlik. Grinčice imajo krajši vrat kot čaplje, poleg tega pa imajo bolj kompaktna, čokata telesa. Njihovo perje je ponavadi lisasto rjave barve, kar je idealno za kamuflažo med trstjem in travami njihovega mokrišča. Tako kot čaplje imajo grenčice dolge kljune, ki so zelo primerni za kopanje po blatu in drugih materialih za hrano.
Ribe, žabe in druge majhne močvirske živali predstavljajo večji del prehrane grenkobe. Tako kot čaplje lahko grenčice med lovom stojijo v vodi in posnemajo trsje. Pri letenju grenčice tudi umaknejo svoj vrat, namesto da ga iztegnejo, kot to počnejo nekatere ptice. Številne vrste grenčic so tudi selitvene, nekatere večje grenčice pa se v več regijah sveta obravnavajo kot divjad.
Zdrava mokrišča so lahko sposobna vzdrževati razumno populacijo grenkobe, ptice pa se lahko uporabijo kot indeksna vrsta za oceno zdravja okolja. Zmanjšanje števila grenčic v okolici mokrišča lahko nakazuje, da imajo težave pri iskanju hrane ali habitata, kar na splošno kaže na ekološko neravnovesje. Drastične spremembe v gladini vode lahko vplivajo tudi na grenčice, saj na mokriščih gnezdijo nizko pri tleh, poplave pa lahko uničijo gnezdo.