Biomedicina je široko področje študija, ki se ukvarja s teoretičnimi vidiki medicine. Biomedicina izhaja iz raziskav in zgodovine na področju humane in veterinarske medicine ter številnih sorodnih disciplin, vključno z anatomijo, fiziologijo, genetiko, patologijo, zoologijo, botaničnimi znanostmi, kemijo, biokemijo, biologijo in mikrobiologijo. Kjer se tradicionalna medicina ukvarja z neposredno praktično uporabo medicinskega znanja, se biomedicina osredotoča na zgodovino področij in se vključuje v nove raziskave, da premakne meje tega, kar medicina lahko doseže. Biomedicina se lahko tudi natančneje nanaša na določeno vrsto zdravljenja, ki se na splošno šteje za bolj “naravno” od drugih in je pogosto na voljo v manj urejenem kontekstu.
V biomedicini sta dve glavni področji raziskav: predklinične raziskave in klinične raziskave. Predklinične raziskave so veliko področje biomedicine, ki obravnava vse, kar vodi do dejanskih kliničnih preskušanj novih tehnik in zdravljenj. Po drugi strani pa klinične raziskave vključujejo klinične študije za preizkušanje učinkovitosti zdravil, tehnik in metodologij ter njihove relativne varnosti.
Področje predkliničnih raziskav v biomedicini vključuje veliko teoretičnega razumevanja in študij, lahko pa vključuje tudi teste, opravljene na živalih razen človeka, ki vodijo do kliničnih preskušanj. Ker biomedicina črpa iz toliko različnih področij študija, je lahko veliko niti, ki se izgubijo preprosto zato, ker niso pravilno povezane. Posledično je en velik poudarek biomedicine poskušati najti skupne točke in sinergije med različnimi področji študija, da bi pomagali priti do novih zdravil in zdravljenj. Ta fokus se je v zadnjih 100 letih izjemno razvil, v zadnjih dveh desetletjih pa je dosegel raven visoke učinkovitosti.
Po drugi strani pa se klinične raziskave izvajajo po tem, ko so bile opravljene temelje za zdravilo ali zdravljenje. Njegova naloga je prevzeti delo, ki so ga opravili biomedicinski raziskovalci pri ustvarjanju nove terapije, in jo preizkusiti, da ugotovi, ali dejansko deluje. Na splošno to storijo tako, da pridobijo veliko skupino ljudi, ki jih pregledajo kot reprezentativni vzorec, in z njimi sodelujejo v študiji, v kateri se novo zdravljenje testira v primerjavi s placebom ali obstoječo metodo zdravljenja z znano stopnjo uspešnosti. Na ta način se lahko izvede statistična analiza, da se ugotovi, ali je zdravljenje dejansko učinkovito, in če je, če je učinkovitejše od obstoječih zdravljenj.
Izraz biomedicina se lahko uporablja tudi za označevanje določene vrste zdravljenja, v tem primeru pa se nanaša na stvari, kot so vitamini, homeopatska zdravila, aminokisline, dodatki in druge na splošno neregulirane oblike zdravljenja. Od zakona o zdravstveni vzgoji o prehranskih dopolnilih iz leta 1994 so te vrste zdravljenja prosto dostopne v nereguliranem kontekstu, pri čemer je ameriški FDA dovoljeno posredovati le, če lahko jasno pokažejo, da snov predstavlja tveganje za zdravje javnosti. Za to vrsto biomedicine veljajo nekatere omejitve pri označevanju in proizvajalci ne morejo trditi, da lahko ozdravi bolezni, razen če obstajajo močni znanstveni dokazi, ki bi to podprli, čeprav lahko podajajo določene preventivne trditve, pa tudi trditve v podporo.