Biom je skupnost flore in favne, ki se je prilagodila posebnim razmeram; biomi so znani tudi kot ekosistemi. Biom mokrišč je biom, za katerega so značilne vlažne razmere, kar vodi v raznoliko zbirko vrst, ki uživajo v tem pol-vodnem okolju. Primere bioma mokrišč je mogoče najti v skoraj vseh delih sveta, razen v regijah, ki ostanejo zamrznjene vse leto. Verjame se, da so mokrišča zelo ekološko pomembna, ker zagotavljajo zatočišče, hrano in zaščito za vrsto vrst, delujejo pa tudi kot varovalni pas, ki ščiti sosednje biome pred poplavami in slabim vremenom.
Glavna značilnost mokrišča je velika količina vode, slane, sveže ali mešane. Biom mokrišč ima običajno območja stoječe vode večji del leta; nekatera mokrišča so mokra vse leto, druga pa potekajo v mokrem/suhem ciklu, v katerem se zemljišča občasno sušijo. Stoječa voda gosti vodne rastline in živali ter prehodna drevesa, grmovnice in živali, ki uživajo v hrani in zavetju, ki ga ponuja biom mokrišč.
Pogoste so vodne rastline, kot so trsje in lilije, skupaj z vodnimi pticami, kot so race, gosi, labodi in čaplje. Biom mokrišč pogosto gosti bitja, kot so bobri, kune in podgane, včasih pa se tudi večje živali, kot sta jeleni in los, odpravijo v mokrišča po hrano in zavetje. Drevesa, kot so ciprese in mangrove, lahko najdemo tudi v biomu mokrišč, skupaj z grmičevjem, kot so brusnice. Zdi se, da študije mokrišč kažejo, da so med najbolj raznolikimi kraji na Zemlji.
Močvirja, barja in močvirja veljajo za mokrišča. Močvirja lahko obsegajo razpon od močno gozdnatih mangrovskih močvirij, ki jih najdemo ob obali v mnogih državah, do sladkovodnih močvirij v celinskih regijah. Za barja so značilne zelo kisle razmere, ki nastanejo zaradi počasnega razkroja rastlin in živali ter slabe drenaže. Mokrišča delujejo kot velika varovalna območja, ki ujamejo poplavne vode in dež, tako da se suhejši ekosistemi med nevihtami in težkim vremenom ne preplavijo.
Ker mokrišča mejijo na ločnico med popolnoma mokrimi okolji in popolnoma kopenskimi ekosistemi, integrirajo značilnosti obeh ekosistemov. Prav tako so zelo krhke in izpostavljene škodi zaradi onesnaževanja, slabega upravljanja zemljišč in izkoriščanja naravnih virov. Več naravovarstvenih organizacij se posveča ohranjanju bioma mokrišč po vsem svetu, nekatere skupine pa si prizadevajo tudi za obnovo in razširitev obstoječih mokrišč.