Biološka uporabnost je izraz, ki ga uporablja več vej znanstvenih študij za opis načina, kako kemikalije absorbirajo ljudje in druge živali. Biološka uporabnost je bila nekoč strogo pripisana farmakologiji, zdaj pa ima široko uporabo tudi v znanosti o okolju. Preučevanje biološke uporabnosti snovi v farmakoloških študijah pomaga določiti odmerke določenih zdravil. Meritev biološke uporabnosti zdravila, ko doseže cirkulacijo v telesu, opisuje vidike, kot sta vpojnost in razpolovna doba. Prav tako lahko oceni dostavo zdravil.
Za intravensko dajanje zdravil velja, da imajo 100-odstotno biološko uporabnost, ker ne prehajajo skozi želodec. Takoj so v cirkulacijskem sistemu. Vendar pa lahko druga zdravila, ki se dajejo sočasno, zmanjšajo učinke intravenskega dajanja in vplivajo na njegovo biološko uporabnost.
Farmakologija razlikuje tudi med absolutno biološko uporabnostjo in relativno biološko uporabnostjo. Absolutna biološka uporabnost je meritev zdravila, ko preide skozi črevesje in se sprosti v cirkulacijski sistem. Relativna biološka uporabnost je izraz, ki se uporablja za primerjavo različnih formulacij istega zdravila, na primer blagovne znamke in generičnih.
Nekatere študije so pokazale, da nekateri generični pripravki po biološki uporabnosti niso enakovredni različicam zdravil z blagovnimi znamkami. En primer tega je zdravilo Synthroid, ki se običajno trži v generični obliki kot tiroksidin. Mnogi bolniki, ki uporabljajo nadomestno zdravljenje ščitnice, ugotovijo, da tiroksidin ni tako učinkovit kot Synthroid. Tehnično bi morali biti obe zdravili enakovredni, vendar so bile v študijah opažene razlike v biološki uporabnosti obeh oblik. Vendar to ne spremeni večine zavarovalnega kritja v zvezi s tem zdravilom. Na splošno boste morali za nakup Synthroida še vedno doplačati.
Drugi dejavniki lahko vplivajo na biološko uporabnost pri peroralnem jemanju zdravil. Počasen ali hiter metabolizem lahko spremeni hitrost absorpcije zdravila. Dejavniki zunaj telesa, kot je nepravilno shranjevanje zdravil, lahko povzročijo nižje rezultate biološke uporabnosti od pričakovanih.
Biološka uporabnost, kadar se uporablja v znanosti o okolju, ocenjuje stopnjo in količino strupenih snovi, ki se lahko pojavijo v telesu. Eden od primerov tega je nedavna zaskrbljenost zaradi ravni živega srebra v ribah. Nekatere ribe vsebujejo veliko živega srebra, strupa, ki lahko pri zaužitju v velikih količinah povzroči hude bolezni. Ljudje, ki jedo veliko rib, so lahko izpostavljeni zastrupitvi z živim srebrom. Nedavna priporočila ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) predlagajo uživanje rib z visoko vsebnostjo živega srebra največ enkrat na teden.
Druga študija biološke uporabnosti, ki je vzbujala zaskrbljenost glede našega odnosa do okolja, je odkritje majhnih količin reaktivnega goriva, ki se izloča v materinem mleku. Na tej točki nihče ni predlagal, da bi matere prenehale dojiti svoje otroke, vendar študija vzbuja zaskrbljenost glede mnogih stvari, ki jih jemljemo za samoumevne, kot so letenje letal ali raket, kar lahko dejansko poveča tveganje za zdravstvene težave otrok in odraslih.
Študije biološke uporabnosti lahko primerjajo tudi živalske ali rastlinske populacije s prisotnostjo strupenih kemikalij v okolju. Zaskrbljujoče je, v kolikšni meri so te kemikalije prisotne v živalih, ko pridejo v obtočni sistem, in kakšne možne učinke ima to na živalske populacije.
Živalske populacije, ki so jih pozneje zaužili ljudje, so na primer uživale rastlinske populacije, prekrite z DDT. Nekateri učinki pri ljudeh so bili povečanje nekaterih vrst raka in avtoimunskih motenj. Ljudje bi lahko uživali DDT tudi z rastlinskim materialom, kar povzroča podobne težave. Te študije so povzročile prepoved DDT, ki se je nekoč pogosto uporabljal kot pesticid.
Biološka uporabnost toksinov v našem okolju, če jo preučimo, lahko pomembno vpliva na kakovost našega življenja in izbire. Te študije so neprecenljive, saj nam lahko pomagajo k naši ekologiji pristopiti z občutkom odgovornosti in pogledom v prihodnost.