Bioluženje je uporaba bakterijskih mikroorganizmov za pridobivanje plemenitih kovin, kot je zlato, iz rude, v katero je vgrajeno. Kot alternativo taljenju ali praženju rudarji uporabljajo bioluženje, ko so v rudi nižje koncentracije kovine in potrebujejo učinkovito, okolju odgovorno metodo za pridobivanje. Bakterije se hranijo s hranili v mineralih in s tem ločijo kovino od rude. Druge kovine, ki se običajno pridobivajo z bioluženjem, vključujejo srebro, cink, baker, svinec in uran.
Uporablja posebne mikroorganizme
Ta proces deluje zaradi delovanja posebnih mikroorganizmov na mineralne usedline. Ti mikroorganizmi so katalizatorji za pospešitev naravnih procesov v rudi. Vrste bakterij, ki se najpogosteje uporabljajo v tem procesu, vključujejo Leptospirillum ferrooxidans, Thiobacillus ferrooxidans in nekatere vrste Acidianus, Sulfolobus in Sulfobacillus.
Oksidacija
Bakterije uporabljajo kemično reakcijo, imenovano oksidacija, da pretvorijo kristale kovinskega sulfida v sulfate in čiste kovine. Ti sestavni deli rude se ločijo na dragocene kovine ter ostanke žvepla in drugih kislih kemikalij. Sčasoma se v odpadni raztopini nabere dovolj materiala, da se filtrira in koncentrira v kovino, ki jo je mogoče predelati.
Izvedljivost
Za nekatere vrste kovin, kot je baker, bioluženje ni vedno ekonomsko izvedljivo ali dovolj hitro, tudi če ima nizke stroške. Na določenih območjih sveta ali z drugimi kovinami pa ta preprosta, učinkovita in poceni metoda velja za pametno izbiro. Na primer, države v razvoju pogosto nimajo infrastrukture ali kapitalskih naložb za začetek taljenja, vendar njihova zemljišča vsebujejo dovolj rude, da lahko njeno pridobivanje bistveno izboljša njihovo nacionalno gospodarstvo. Mnogi znanstveniki verjamejo, da bi lahko bioluženje nekega dne uporabili za rudarjenje kovin, kot sta cink in nikelj na Luni.
Majhen vpliv na okolje
Od začetka 21. stoletja je približno 20 % pridobljenega bakra na svetu izviralo iz biološkega izpiranja. Rudarska podjetja morajo biti previdna pri onesnaževanju, ki bi lahko nastalo zaradi dosega raztopin v viru podzemne vode. Na splošno pa biološko izpiranje povzroči relativno majhno količino onesnaženja zraka in malo škode na geoloških formacijah, ker se bakterije tam pojavljajo naravno. Idealna kovinska usedlina mora omogočiti določeno količino vode v kamnino, da prenese bakterije. Obdano mora biti s kamnino, ki je neprepustna za vodo, da se zagotovi, da se podtalnica ne onesnaži z žveplom.