Biodizel je vrsta dizla, ustvarjenega iz organskih sestavin, kot so živalske maščobe, deviško ali rabljeno jedilno olje in številne rastline. Biodizel iz mikroalg kot surovina uporablja vrsto alg, imenovane mikroalge. Ta vrsta biodizla ima več prednosti, kot sta ustvarjanje trajnostne oblike dizla in zmanjšanje emisij ogljika. Obstajajo tudi slabosti, kot je potreba po več zemlje za ustvarjanje alg in vprašljiva učinkovitost.
Alge so v dveh različnih vrstah: makroalge in mikroalge. Največja razlika med tema dvema je posledica velikosti, saj se makroalge merijo v palcih ali centimetrih, medtem ko so mikroalge enocelične ali sestavljene iz samo ene celice. Kljub temu, da so makroalge večje, se ne uporablja za biodizel. To je zato, ker olja, ki sestavljajo makroalge, niso primerna za proizvodnjo biodizla; samo mikroalge imajo prava olja za proizvodnjo biodizla.
Nekatere od težkih pridelkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, so jatrofa, kokosovi orehi in palmovo olje. Jatropha proizvede 202 litrov (764 litrov) olja na hektar (376 metrov4), kokos daje 287 galon (1.08 kilolitra) na hektar, palmovo olje pa 636 galon (2.4 kilitra) na hektar. Mikroalge so pritlikave vse te s proizvodnjo od 6,283 litrov do 14,641 litrov (23.7 do 55.4 kilolitrov) na hektar.
Ne samo, da je zaradi tega visokega donosa biodizel iz mikroalg trajnosten, ampak pomeni, da bo treba gojiti manj rastlin za velik pridelek biodizla. Mikroalge lahko rastejo tudi skoraj povsod, zato ni potrebe po posebnih poljih ali območjih za gojenje alg. Mikroalge se lahko hranijo tudi z emisijami ogljika, s čimer se zmanjša ogljični odtis povsod, kjer rastejo alge.
Čeprav je zaradi tega biodizel iz mikroalg privlačen, obstaja nekaj pomanjkljivosti pri prehodu na to vrsto dizla. Da bi ustvarili dovolj biodizla za svetovno porabo, bo treba kmetijska zemljišča spremeniti v gojenje mikroalg in več kmetijskih površin za zadovoljitev naraščajoče potrebe po dizlu. Mikroalge oddajajo tudi več dušikovega oksida kot dizelsko gorivo na osnovi nafte. Kot biodizla biodizla iz mikroalg ni mogoče prevažati po ceveh; lahko se prevaža le s tovornjakom ali železnico, kar poveča stroške.
Poleg tega biodizel iz mikroalg ne teče dobro pri nizkih temperaturah, niti ne deluje dobro pri nizkih temperaturah, ker se zgosti. Splošna učinkovitost biodizla iz mikroalg je tudi nižja. To pomeni, da bo na porabo goriva negativno vplivala tudi energetska učinkovitost in je zato za pogon motorja potrebno več biodizla iz mikroalg.