Deležnik viseči je poseben primer modifikatorja bingljanja. Vključuje deležnik, ki je postavljen v stavku tako, da spremeni nenamerni del stavka. Preprosto povedano, pisatelj namerava, da deležnik spremeni en del stavka, a zaradi tega, kam pisec umesti deležnik, dejansko spremeni drug del stavka ali pa bralce zmede, kateri del naj bi spremenil. Viseči deležnik je lahko posamezen deležnik ali deležnik. Običajno strokovnjaki za slovnico svetujejo piscem, naj prepišejo stavke z visečimi deležniki, vendar glede na dejavnike, kot je kontekst, ki obdaja stavek, prepis morda ne bo potreben.
V angleški slovnici so deležniki glagoli, ki delujejo kot pridevniki. Ko se začnejo obnašati kot pridevniki, postanejo ti glagoli deležniki. Običajno se glagoli, ki delujejo kot pridevniki, končajo z “-ing”. Primeri glagolov, ki delujejo kot deležniki, vključujejo hojo, plavanje in nakupovanje. Vse te besede so glagoli, vendar jih je mogoče uporabiti tudi za spreminjanje samostalnikov v stavku, kot so »sprehajalna pot«, »bazen« in »nakupovalno središče«.
Deležnik postane viseči deležnik, ko ga pisatelj postavi na napačno mesto v stavku. Postavitev deležnika na napačno mesto povzroči, da spremeni nenamerni del stavka. Pogosto je ta lokacija na začetku stavka, vendar to ni pravilo.
Običajno naj bi deležnik ali deležnik spremenil subjekt v sosednji besedni zvezi. Na primer, v stavku »Hodim po temnem hodniku, sence mi sledijo« je deležnik »hodi po temnem hodniku«. Predmet naslednje fraze je »sence«. Kljub temu se sence ne sprehajajo po hodniku, zato, čeprav deležnik spreminja subjekt, spreminja napačen del stavka. Če stavek prepišete v »Ko se sprehajam po temnem hodniku, čutim, da me sledijo sence« spremeni zadevo v »jaz« in omogoči, da deležnik spremeni pravilni del stavka.
Viseči deležnik lahko povzroči zmedo in celo popolnoma spremeni pomen stavka. Na splošno slovničarji odsvetujejo uporabo visečega deležnika. Običajno se pisci trudijo, da bi se jim izognili, in bodo svoje stavke prepisali, ko jih bodo sami ali njihovi uredniki našli.
Občasno se bo pojavil primer, ko je prepisan stavek manj smiseln ali postane neroden, ko odstranimo viseči deležnik. Tak primer se lahko pojavi tako pri formalnem kot neformalnem pisanju in govorjenju, zlasti pa med leposlovjem, ko bi prepisovanje stavka zvenelo bolj formalno, kot bi običajno govoril pripovedovalec ali lik. Običajno bosta pisatelj in njegov urednik določila, katera oblika deležnika, pravilna ali viseča, najbolje ustreza celotnemu kontekstu.