Triasno obdobje je prvo obdobje mezozojske dobe, ki je trajalo približno 180 milijonov let. Mezozoik pomeni “srednje življenje”, čas med starodavnim paleozoikom in sodobnim kenozoikom. Sam trias je bil pred približno 251 do 199 milijoni let.
Triasno obdobje je zaznamovalo nenavaden čas – življenje je ponovno naselilo Zemljo po največjem množičnem izumrtju doslej, permsko-triasnem izumrtju, med katerim je bilo uničenih 96 % morskih rodov, 70 % kopenskih rodov in 99.5 % posameznih organizmov. Natančen vzrok permsko-triasnega izumrtja ni znan, vendar je bilo tako uničujoče, da ga biologi neuradno imenujejo »veliko umiranje«.
V celotnem triasnem obdobju sta svet opredeljevala ena supercelina Pangea in eno supermorje Panthalassa. V središču Pangee je bila velikanska puščava, največja, kar jih je Zemlja kdaj videla. Splošno podnebje je bilo povsod zelo vroče in suho, kar je predstavljalo izziv za kolonizacijo.
V oceanih so se prvič pojavile sodobne korale, ki so nadaljevale z obsežnimi dejavnostmi gradnje grebenov, ki so prenehale v siluriju pred skoraj 150 milijoni let. Amoniti so cveteli in so se razširili iz ene same linije, ki je preživela Veliko umiranje. V morju so cvetele številne ribe in plazilcem podobne ribe, vključno z ihtiozavri, plesiozavri in številnimi drugimi. Do konca triasnega obdobja so se nekateri od teh, zlasti ihtiozavri, razvili do velikosti dinozavra. Iglokožci so se razvili v morjih.
Na kopnem so bili pravi zmagovalci v obdobju triasa, pa tudi v preostalem mezozoiku, plazilci. Zato se mezoik pogosto imenuje “doba plazilcev”. Resnično sodobne žuželke, kot so kačji pastirji, so se prvič razvile v triasu. Med dinozavri so najbolj uspevali arhozavromorfi (hladnokrvni) plazilci, nad njihovimi endotermnimi (toplokrvnimi, sesalci podobnimi) sorodniki, verjetno zato, ker so se hladnokrvni plazilci bolje prilagodili sušnemu okolju. Velika celina Pangea je bila večinoma puščava, zajeta z oazami in tankim obročem obalnega življenja.
Močvirju podobna drevesa in praproti iz paleozoika, ki so ustvarili največje plasti premoga na Zemlji, so zahtevali vlago za uspevanje in zato v suhem triasu niso bili tako uspešni. V gozdovih triasnega obdobja so prevladovale zimzelene rastline, kot so iglavci in druge golosemenke.