Kot primer nenehnih napetosti na Bližnjem vzhodu je šestdnevna vojna študija o tem, kako začeti oboroženi spopad in kako ga hitro končati. Tukaj je nekaj informacij o dogodkih, ki so privedli do šestdnevne vojne, in o tem, kako ima ta arabsko-izraelska vojna iz leta 1967 še danes posledice za vse vpletene strani.
Medtem ko so politične in verske napetosti že dolgo značilna za odnose med Arabci in Izraelci, mnogi menijo, da imajo dejavniki, ki so privedli do odprtega konflikta šestdnevne vojne, svoje korenine v dogodkih, ki so se zgodili leta 1965. Začetek zgodaj v tem leta in nadaljevali vse do razglasitve junijske vojne leta 1967, so palestinski napadi na meje Izraela ustvarili povečane napetosti, ki so se pojavile že iz prejšnjih konfliktov.
Ti napadi na meji s sedežem v Siriji naj bi bili izvedeni pod okriljem Palestinske osvobodilne organizacije in niso prizadeli le Izraela, temveč tudi Jordanijo in Libanon. Sirija, ki se boji maščevanja in invazije Izraela, je zaprosila za podporo Egipta. Egipt je nato premaknil vojake s Sinajskega polotoka in jih prestavil ob sirske meje. Hkrati je Egipt z Jordanijo podpisal tudi sporazum o medsebojni obrambi, ki zagotavlja medsebojno podporo v primeru napada Izraela. Sporazumi med tremi arabskimi državami so postavili temelje za nastanek šestdnevne vojne.
Obkrožen s tistimi, ki so v ligi proti Izraelu veljali za sovražnike, je bila sprejeta odločitev, da udarijo in udarijo močno. 5. junija 1967 se je začela tretja arabsko-izraelska vojna. Izrael je v kratkem času zavzel Sinajski polotok, staro mesto Jeruzalem, Zahodni breg reke Jordan, Golansko višino in Gazo. Zgodnji uspeh Izraela med šestdnevno vojno se v palestinski zgodovini včasih spominja kot An Naksah ali »Nazaj«. S kombinacijo strategije ter visoko usposobljenih vojsk in zračnih sil se je Izrael odločil, da bo tisto, kar je bilo znano kot šestdnevna vojna, kratko zadevo.
Egiptovske letalske sile so utrpele veliko škodo, preden so sploh lahko prišle v zrak, zgodaj pohabljene. Na enak način so sirske in jordanske zračne sile utrpele veliko škodo. Izraelski preventivni napad je bil učinkovit in šestdnevna vojna se je končala 10. junija 1967.
Žal se je konflikt med arabskimi narodi in Izraelom nadaljeval, deloma zaradi okupiranih ozemelj, ki jih je Izrael zahteval od vojne. Posredovanje Združenih narodov je le malo olajšalo težave, saj se francoska in angleška različica prizadevanj ZN za sporazumno rešitev nista glasila povsem enako. Končni rezultat je bil, da je Izrael zahteval skladnost z angleško različico Resolucije 242 in ni videl več potrebe po razpravi o zadevi. Še leta 1982 je vprašanje resolucije ostalo problem.
Dejansko so odnosi med Egiptom, Jordanijo, Sirijo in Izraelom še danes napeti, brez prave rešitve. Medtem ko je šestdnevna vojna delovala kot sredstvo, s katerim je Izrael dokazal svojo usposobljenost v bitki in strategiji ter omogočil enoten Jeruzalem prvič po več kot 1800 letih, je bilo doseženega le malo drugega. Kljub temu je šestdnevna vojna nekoliko prevrnila razmerje moči na Bližnjem vzhodu in privedla do tega, da so ZDA priznale, da bi bil Izrael lahko zelo dragocen zaveznik.