Invazija v zalivu prašičev se je zgodila 17. aprila 1961. Šlo je za poskus ameriške vlade, da strmoglavi vlado Fidela Castra na Kubi. Od kubanske revolucije leta 1959 so se odnosi med Kubo in ZDA zaostrili. Castro je zasegel veliko premoženja ZDA in imel tudi močne povezave s Sovjetsko zvezo.
Eisenhowerjeva administracija je sodelovala z Centralno obveščevalno agencijo (CIA), da bi usposobila kubanske izgnance za strmoglavljenje Castrove vlade. Podpredsednik Richard Nixon je bil glavni zagovornik invazije v zalivu prašičev in se je strinjal, da je treba invazijo nadaljevati. Veliko kubanskih izgnancev je bilo usposobljenih na Floridi in Gvatemali za boj.
Do leta 1961 je bil za invazijo zadolžen predsednik John F Kennedy (JFK). Spremenil je številne podrobnosti invazije, vključno s kraji pristanka. Kot pravi razlog za invazijo je predstavil tudi Castrovo posedovanje sovjetskih tankov in orožja. 17. aprila 1961 je prišlo do zračnih bombnih napadov s strani kubanskih Fuerza Aerea Revolucionaria (FAR) ali Revolucionarnih letalskih sil, ki so proti Castru. Ameriške letalske sile naj bi nato izvedle nasprotni napad, ki bi učinkovito uničil kubanske letalske sile.
Ti zračni napadi so dobili ime “Operacija Puma”. Operacija Puma je propadla, verjetno iz več razlogov, eden je bil Castrovo predhodno znanje o napadih, kar mu je omogočilo, da svoja letala premakne stran od območja napada. Pred tem napadom je kapetan Mario Zuniga že preletel Kubo in trdil, da je bil streljan na njegov motor. Poročila so pokazala, da so bile lažne luknje za krogle v motorju vnaprej izvrtane pred vzletom leta. Toda opazovalnemu svetu se je zdelo, da so nanj ustrelili Castrovi možje.
17. aprila 1961 se je začela kopenska invazija. 1,511 kubanskih izgnancev je pristalo v zalivu prašičev, ki se nahaja na južni obali Kube. Čete so imele vtis, da jih bodo pri strmoglavljenju Castra podprli domačini. Toda Castro se je zavedal invazije in je že usmrtil in zaprl ljudi, za katere sumijo, da imajo ameriške simpatije.
Sledile so tankovske bitke in brez vidne podpore kubanskim izgnancem je Kennedy kmalu začel odpovedati nadaljnjo podporo ZDA invaziji na zaliv prašičev. Invazija se je končala 21. aprila 1961. ZDA niso uspele in 68 kubanskih izgnancev je bilo mrtvih. Od ostalih 1029 izgnancev so jih nekateri usmrtili, preostale pa poslali v zapor na Kubi zaradi obtožb izdaje. Dne 21. decembra 1962 so z zaporniki trgovali z ZDA za 53 milijonov ameriških dolarjev (USD), danih v hrani in zdravilih.
Invazija na zaliv prašičev je bila za predsednika Kennedyja popoln neuspeh in sramota. Nekateri so mislili, da je služilo samo za povečanje Castrove priljubljenosti. Po invaziji je Castro okrepil svoje odnose s Sovjetsko zvezo, kar je pripeljalo do kubanske raketne krize leta 1962. Ameriški trgovinski embargo s Kubo še danes obstaja.