Bronasta doba se nanaša na časovno obdobje v prazgodovinskih družbah, ko je metalurgija napredovala do točke izdelave brona – zlitine kositra in bakra – iz naravnih rud, vendar še ne do točke sistematične proizvodnje železa (železna doba ). To obdobje je naprednejše od kamene dobe, v kateri so bili predmeti in orodja večinoma izdelani iz klesanega kamna. Kamen, bron in železo sestavljajo tradicionalni tridobni sistem za razvrščanje prazgodovinskih kultur. Na nekaterih območjih Zemlje, na primer v Afriki, so določene skupine prešle naravnost iz kamene dobe v železno dobo, redke skupine, kot so izolirana amazonska plemena v Braziliji, pa še niso napredovala mimo kamene dobe.
To obdobje se je v glavnem odvijalo med 3500 pr.n.št. in 1200 pr.n.št., tradicionalno pa je razdeljeno na zgodnjo (okoli 3500-2000 pr.n.št.), srednjo (ok.2000-1600 pr.n.št.) in pozno (ok.1600-1200 pr.n.št.) doba , s postopno bolj izpopolnjeno metalurgijo, ki je dosegla vrhunec z odkritjem obdelave železa.
Bronasta doba se je začela pred 5,500 leti na današnjih območjih Turčije, Irana in Iraka, ki je bil tudi zibelka človeške civilizacije. V tem času so bila stalna naselja stara že nekaj tisoč let, vendar je trajalo nekaj časa, da so ti zgodnji ljudje odkrili potencial kovinskih rud. Za rojstni kraj metalurgije se običajno šteje Anatolija v Turčiji.
Indijska bronasta doba se je začela leta 3300 pred našim štetjem s civilizacijo doline Inda. Na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji se je začelo okoli leta 2100 pr. Po vsej Evropi so ljudje začeli uporabljati to kovino med letoma 2100 pr.n.št. in 2000 pr.n.št. ali tako, pri čemer so se v 2. tisočletju pr.
To obdobje razvoja je bilo pomembno za človeštvo, ker je ljudem omogočilo ustvarjanje trajnejših orodij in artefaktov za produktivno uporabo. Bron je boljši od kamna za najrazličnejše aplikacije – ne glede na to, ali nekdo izdeluje nož, sekiro, oklep, lončenino ali umetniško delo, je bron trši in dolgotrajnejši. Trajnejša kapitalska osnova povečuje potencial za trajno gospodarsko dejavnost, pa tudi za vojno.
V tej dobi je bil velik del človeštva razdeljen na tisoče sprtih plemen. Majhni narodi so sicer obstajali, vendar bo minilo veliko stoletij, preden so nastale države, podobne kateri koli od današnjih – na primer Rimsko cesarstvo.