Incident Vela, včasih imenovan tudi Južnoatlantski blisk, je bila skrivnostna jedrska eksplozija, ki se je zgodila blizu zelo oddaljenega otoka Bouvet, na tisoče milj južno od Afrike. Domneva se, da je šlo za tajni jedrski poskus južnoafriške ali izraelske vlade.
Incident Vela je poimenovan po ameriškem vohunskem satelitu Vela, ki je v zgodnjih jutranjih urah 22. septembra 1979 opazil značilen dvojni blisk jedrske bombe. V tednih po eksploziji je bilo veliko zmede glede tega, ali je to res je bila jedrska eksplozija, in če je tako, komu je pripadala. Mornarski hidrofoni so zaznali akustične motnje, podobne tistim, ki bi jih pričakovali, če bi majhno jedrsko orožje eksplodiralo na ali tik pod površjem oceana.
Veliko informacij o incidentu v Veli je še vedno zaupnih, zato je civilistom lahko težko zanesljivo oceniti, katera država je lahko detonirala bombo. Sprva so bili osumljeni na Sovjetsko zvezo ali Kitajsko, vendar ne bi imeli razloga za detonacijo bombe na tem območju, razen če bi želeli, da bi bilo videti, kot da sta to storila Južna Afrika ali Izrael. Tisoč kilometrov stran je bilo francosko jedrsko poligon, zato so se pojavljala tudi ugibanja, da je bil incident v Veli eksplozija francoske nevtronske bombe.
Eksplozija je bila v razponu od dveh do treh kiloton. Čeprav nekateri domnevajo, da je šlo pravzaprav za meteor, so znanstveniki, odgovorni za načrtovanje satelita Vela, trdni, da je pravilno ocenil prisotnost značilnega jedrskega dvojnega bliska. Še danes obstajajo tisti, ki verjamejo, da je bil incident v Veli posledica eksplozije meteorja, podobnega dogodku v Tunguski v vzhodni Sibiriji.
Komisija, ki je bila poslana za preučevanje incidenta v Veli, je bila skeptična glede njegovega jedrskega izvora, saj je poudarila, da je eksplozijo posnel samo eden od dveh satelitov Vela. Morda je bil zaznan zaradi okvare, ki jo je povzročil majhen meteoroid, ki je udaril na satelit. Mnogi pa dvomijo v verodostojnost trditev senata, saj trdijo, da so politično motivirane.
Resnice o incidentu na Veli morda ne bomo nikoli odkrili, dokler ne razkrijemo tajnosti dokumentov, ki se nanašajo nanj, pa tudi takrat morda ni dovolj informacij, da bi tako ali drugače sklepali.