Izraz “Big Oil” se uporablja za označevanje velikih naftnih podjetij, kot so British Petroleum, Shell, ExxonMobil in Chevron. Ta podjetja obvladujejo velik delež trga nafte in naftnih derivatov. V 16 % svetovne nafte, ki je na voljo zasebnim korporacijam, prevladujejo ta podjetja, ki imajo ogromno kolektivno gospodarsko, družbeno in politično moč, zlasti v industrializiranih državah, ki so močno odvisne od proizvodov surove nafte.
Nacionalne vlade držav proizvajalk nafte sestavljajo »Really Big Oil«, ki nadzoruje 84 % razpoložljivih svetovnih zalog nafte. Nacionalne naftne družbe so pogosto kritizirane zaradi slabega upravljanja in počasnosti, kar povzroči motnje v oskrbi z nafto po vsem svetu. Te države so se leta 1960 združile in ustanovile Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), ki usklajuje proizvodnjo nafte in določa svetovne cene na sod. Teoretično naj bi OPEC nadzoroval naftne rezerve, da bi zagotovil stabilno oskrbo z nafto podjetjem, ki jo predelujejo za prodajo po vsem svetu, v resnici pa OPEC prevladuje na svetovnem naftnem trgu in ima precejšnjo količino političnega in gospodarskega vpliva.
Poleg črpanja lastne nafte podjetja Big Oil kupujejo nafto od držav članic OPEC in jo izvažajo v predelovalne obrate in rafinerije, ki jih najdemo po vsem svetu. Z uporabo obstoječih podatkov o ponudbi in povpraševanju se nafta rafinira, da dobi produkte, kot sta bencin in zemeljski plin. V nekaterih državah je bila Big Oil obtožena, da manipulira z razpoložljivimi zalogami in cenami, da bi ustvarila dobiček. Zlasti v državah, kjer se je večina državljanov prisiljena voziti na delo, so lahko nihanja cen plina frustrirajuća in nerazumljiva.
Ker ima Big Oil omejen dostop do globalnih zalog nafte, se močno trudi črpati nafto z mest, do katerih je dovoljen dostop. Posledično se zaloge nafte hitro izčrpajo na območjih, ki jih upravlja Big Oil, ki je razvil tudi tehnike za pridobivanje nafte iz peska, skrilavca in drugih materialov, ki vsebujejo sledove dragocenega vira. Ogromne rezerve, ki jih imajo članice OPEC, so vir frustracij za Big Oil, ker se z njimi upravlja neučinkovito in bi lahko imele veliko višje donose. Zaradi tega je nihanje cen nafte težko razložiti tudi potrošnikom, še posebej, ko večini velikih naftnih podjetij uspe na svetovni ravni ustvariti zelo velik dobiček.