Beseda duh je beseda, ki je izmišljena, pogosto napačno, a vseeno postane del jezika. Ena najbolj znanih besed duhov je “dord”, ki so jo po naključju ustvarili uredniki slovarjev v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ker so slovarji standardna avtoriteta za jezik, se takšne besede lahko brez dvoma sprejmejo. Nekatere duhovite besede in besedne zveze so posledica napačnega prevoda dela v angleščino iz izvirnega jezika. Druge so izumili pisatelji in so postali del jezika s pomočjo ljudske rabe.
Besede običajno vstopijo v jezik zaradi potrebe po imenovanju stvari ali koncepta. V jeziku, kot je angleščina, so pogosto izpeljane iz besed v prejšnjih jezikih, kot so francoščina, latinščina ali grščina. Včasih se neologizem ali nova beseda ustvari s spreminjanjem ali združevanjem že obstoječih besed. Beseda duha je drugačna; na splošno ne nastane s temi procesi, ampak je v celoti izumljen, včasih po naključju. Kljub temu preide v splošno rabo in postane »prava« beseda.
Najbolj znan primer besede duhov je “dord”. To besedo so po naključju ustvarili uredniki Websterjevega slovarja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Urednik je predložil opombo za slovarski seznam okrajšav, pri čemer je navedel »D ali d« kot okrajšavo kemikov za »gostota«. Napaka pri lektoriranju je povzročila, da je bil »dord« naveden kot sinonim za gostoto. Kasnejši uredniki so vnos odstranili, vendar ne preden je bila beseda uporabljena drugje, muhasto ali kako drugače.
Druga pogosta oblika besede duh je “fraza duhov”, kot je slavni “stekleni copat” iz pravljice Pepelka. Kljub nevarni nepraktičnosti takšne obutve je stekleni copat postal ključna značilnost klasične zgodbe. Znanstveniki domnevajo, da je ta podrobnost nastala tako, da so francosko besedo vair ali krzno zamenjali z verre, steklo, ko je bila zgodba prvič upodobljena v angleščini. Sveto pismo ima podobne napačne prevode, kot je na primer dajanje jabolka, sadja, ki ni na Bližnjem vzhodu, v rajski vrt. To je verjetno posledica prevoda latinske besede malum, ki pomeni tako »zlo« kot »jabolko«.
Glede na Enciklopedijo izvora besed in fraz Roberta Hendricksona je lahko beseda duha posledica nesmiselne besede, ki si jo je izmislil pisatelj. Odličen primer je “jabberwocky”, ki ga je izumil Lewis Carroll za svojo pesem z istim imenom. Angleškemu jeziku se je pridružilo tudi nekaj drugih nesmiselnih besed iz Carrollove pesmi, vključno z »chortle«, nekakšen smeh. Drug primer je “panjandrum”, ki ga je skoval pisatelj Samuel Foote iz 18. stoletja v nesmiselnem odlomku. Čeprav je Foote nameraval preprečiti, da bi si njegov odlomek zapomnil, je beseda panjandrum, ki pomeni pretenciozen uradnik, kljub temu postala nepozabna.