Proteinska elektroforeza je medicinski postopek, ki se uporablja za ločevanje in analizo beljakovin, prisotnih v vzorcu tekočine. Vzorec, ki ga je treba testirati, je običajno vzorec urina ali krvi. S to tehniko se lahko testira tudi cerebrospinalna tekočina.
Ločevanje beljakovinskih molekul pri elektroforezi poteka z uporabo električnega naboja. Najprej se proteinske molekule obdelajo, da dobijo negativni magnetni naboj. Nato se vzorec položi na ali v substrat, običajno nekakšen gel, na katerega se nanese električno polje. Pred izumom gelov za elektroforezo so zgodnje tehnike elektroforeze beljakovin uporabljale posebne vrste papirja kot substrat.
Zaradi naboja na beljakovinskih molekulah se postopoma premikajo proti pozitivni strani električnega polja. Beljakovinske molekule so ločene po velikosti, ker manjše molekule potujejo hitreje kot večje. Barvilo je običajno potrebno, da postanejo beljakovine vidne.
Elektroforeza serumskih beljakovin je specifičen test elektroforeze, ki se uporablja za identifikacijo beljakovin, imenovanih globulini, ki so prisotni v krvnem serumu. Nekatere motnje, ki jih je mogoče diagnosticirati s tem testom, vključujejo cirozo, bolezni jeter, anemijo in številne različne vrste raka. Nizka raven beljakovin, imenovanih albumin, na primer lahko kaže na bolezen jeter. Haptoglobin in makroglobulin sta dve beljakovini, ki pogosto kažeta znižane ravni pri nekaterih vrstah anemije.
Normalni urin vsebuje izjemno nizke ravni beljakovin. Elektroforeza beljakovin v urinu se običajno izvaja po tem, ko zdravnik diagnosticira povišane ravni beljakovin v urinu bolnika. Primer beljakovine, ki je pogosto prisotna v povišanih količinah v urinu, ko ima bolnik težave z ledvicami, je beljakovina Bence Jones. Gel elektroforeza različnih beljakovin, prisotnih v urinu, lahko pomaga pri prepoznavanju specifičnih bolezni ledvic, ki bi lahko povzročile izločanje beljakovin. Ker imata urin in cerebrospinalna tekočina veliko nižje ravni beljakovin kot v krvnem serumu, je običajno potreben postopek koncentracije pred izvedbo elektroforeze v beljakovinskem gelu na vzorcih urina ali cerebrospinalne tekočine.
Poleg pomembne uporabe pri diagnozi se elektroforeza beljakovin pogosto uporablja za spremljanje tekočih stanj. Merjenje ravni beljakovin, ki kaže na motnjo, ki se zdravi, je lahko pomemben način za ugotavljanje, ali bolezen napreduje, in za merjenje uspeha ali neuspeha predpisanega zdravila ali zdravljenja. Tovrstno spremljanje se običajno uporablja za napredujoče bolezni ledvic in jeter ter za nekatere avtoimunske bolezni.