Bazalna površina je izračun, ki se uporablja pri gospodarjenju z gozdovi. Obstajajo številne aplikacije za ta izračun, ki segajo od ocen območij, kjer se predlaga sečnja, do upravljanja naravnih območij pri obnovi po sečnji ali naravnih nesrečah. Obstaja več načinov za izračun bazalne površine, skupaj z vrsto orodij, ki jih lahko uporabite za lažjo nalogo.
Celotna bazalna površina se meri tako, da določimo površino posameznih dreves v sestoju in seštejemo meritve. Površina posameznega drevesa je skupna površina, ki jo pokriva deblo v preseku na določeni višini. Številni gozdarji kot meritev uporabljajo višino prsnega koša, pri čemer si prizadevajo za približno štiri in pol čevlje (1.5 metra) od tal z vsakim deblom, da zagotovijo standardizirano meritev. Območje najdemo tako, da izmerimo drevo in uporabimo meritev za vključitev številk v formulo za površino kroga.
Ko so bazalne površine posameznih dreves znane, lahko izračunamo skupno bazalno površino. Višja kot je bazalna površina, več je lesa. Namesto merjenja vsakega posameznega drevesa gozdarji pogosto uporabljajo orodja, ki jim omogočajo, da ocenijo to območje z razdalje, pri čemer si med premikanjem skozi drevesno sestoje beležijo, koliko dreves posamezne velikosti je prisotnih. Ta sistem morda ni natančen, vendar je veliko lažji kot merjenje dreves enega za drugim.
Ko gozdarji izdelajo poročila o gostoti sestojev in kakovosti rastišča, je bazalna površina pomemben izračun. Gostota sestoja se nanaša na to, koliko dreves je na določenem območju, medtem ko se kakovost rastišča nanaša na količino lesa. Te izračune je mogoče uporabiti za določitev vrednosti lesa. Druge informacije, ki vplivajo na vrednost, vključujejo vrsto prisotnega lesa in stanje ter velikost posameznih dreves. Večja drevesa so vrednejša od manjših, zato bi bilo sestoj s 30 res velikimi drevesi vrednejši od rastišča z 90 majhnimi drevesi.
Gozdarji uporabljajo takšne izračune za upravljanje gozdov vseh vrst in velikosti. V parkih, kjer se drevesa vzdržujejo za uživanje javnosti, se takšne meritve uporabljajo za oceno zdravja gozdov in za zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav. Na zemljiščih, ki se upravljajo posebej za les, se opazovanja, kot so izračuni bazalnih površin, uporabljajo za določitev, kdaj je treba zemljišče posekati, ter za spremljanje praks sečnje in obnove gozdov.