Bazalno jedro ali bazalni gangliji je izraz, ki se uporablja za opis skupin več jeder. Bazalni gangliji se nahajajo na dnu možganov in na vsaki strani talamusa. Vsaka od dveh možganskih hemisfer ima odseke bazalnih ganglij. Obstajajo štiri skupine, od katerih vsaka deluje za nadzor širokega spektra funkcij, vključno z neprostovoljnim nadzorom motorja in gibanjem oči.
Striatum je del bazalnega jedra, ki ga sestavljata putamen in rep. Drugi del, putamen, je odgovoren za nadzor nad vrstami učenja in gibanja z uporabo dopamina. Kaudat uporablja dopamin za nadzor učenja, vendar nadzoruje tudi vidike spomina, kot je obdelava povratnih informacij. Kot celota je striatum največji del. Medtem ko prejema informacije iz številnih področij možganov, ta odsek svoje informacije posreduje le drugim oddelkom bazalnih ganglijev.
Drugi del se imenuje globus pallidus. Ta del je razdeljen na dva dela z medialno medularno lamino in ju imenujemo notranji in zunanji bledi globus. Striatum pošilja informacije v globus pallidus. Prejete informacije se nato pošljejo v področja, ki nadzorujejo motorično delovanje, tako zavestno kot nezavedno.
Substantia nigra, tretji del bazalnega jedra, je razdeljen na dva dela. Podobno kot globus pallidus tudi substantia nigra pars reticulata posreduje informacije v motorična področja. Substantia nigra pars compacta nadzoruje tudi oskrbo z dopaminom v striatumu. V kombinaciji ta dva dela igrata vlogo pri gibanju ter uravnavanju in porazdelitvi dopamina.
Kot četrti del bazalnega jedra subtamalno jedro prejema informacije iz skorje in striatuma. Podobno kot drugi trije odseki, informacije iz subtamalnega jedra uporabljajo področja, povezana z motorji. Nekateri raziskovalci so ta del omenjali kot gonilno silo bazalnih ganglijev. To pomeni, da ima bazalno jedro veliko vlogo pri prenosu informacij na druge dele ganglijev.
Številni zdravniki in raziskovalci so teoretizirali, da težave z bazalnim jedrom vodijo do nevroloških stanj. Ob uporabi funkcij bazalnih ganglijev kot vodila se domneva, da so stanja, kot sta Huntingtonova in Parkinsonova bolezen, posledica poškodb črne snovi in striatum. Težave s funkcijami bazalnih ganglijev naj bi vodile v Wilsonovo bolezen, Tourettov sindrom in celo obsesivno kompulzivno motnjo.