Baterija za uro je majhna baterija v obliki, ki se običajno uporablja v majhnih elektronskih napravah, kot so zapestne ure, slušni pripomočki, laserski kazalci, daljinski upravljalniki brez ključa in majhni žepni kalkulatorji. Imenujejo jih tudi gumbaste, srebrne gumbaste ali gumbaste baterije. Baterija za uro je običajno ena celica z nazivno napetostjo v območju od 1.5 do 3 voltov. Glede na izjemno majhno velikost ima baterija za uro izjemno dolgo življenjsko dobo.
Mednarodna elektrotehnična komisija (IEC) je objavila standard IEC 60086-3, ki opredeljuje alfanumerični sistem kodiranja za vse baterije za ure. Ta kodirni sistem, sestavljen iz kode s tremi do petimi črkami, deloma temelji na elektrokemičnem sistemu, ki se uporablja v bateriji. Sistem kodiranja opisuje tudi premer in višino baterije ter obliko ohišja baterije. Ena najpogosteje uporabljenih baterij za ure je baterija tipa C. Ta 3-voltna litijeva baterija se ne uporablja samo v kvarčnih urah, temveč tudi v nekaterih napravah za pomoč pri osebnih podatkih (PDA), pa tudi v urah na matični plošči računalnika.
Standardne baterije za ure običajno niso polnilne, čeprav so na voljo nekatere znamke baterij za ponovno polnjenje. Ne uporabljajo se običajno, ker je njihova zmogljivost polnjenja slabša od baterij, ki jih ni mogoče polniti, in se veliko hitreje samopraznijo. Poleg tega se baterije za ure uporabljajo v napravah, kjer je poraba energije tako nizka, da uporaba polnilnika ne prinaša nobene oprijemljive koristi. V mnogih primerih baterija ure dejansko doživi napravo, za katero je bila namenjena za napajanje.
Večina baterij za ure, ki so danes v običajni uporabi, so cinkove ali srebrove oksidne baterije. Gumb celice na osnovi živega srebra, ki so bile nekoč zelo priljubljene kot baterije za ure, so zdaj prepovedane v mnogih državah zaradi skrbi glede njihovega vpliva na okolje. Ta prepoved je fotografom povzročila posebno težavo. Velik del njihove občutljive opreme se še vedno opira na zelo ravno, stabilno krivuljo praznjenja in dolgo življenjsko dobo živosrebrnih celic.
Fotografi so od takrat začeli zamenjati živosrebrne baterije s cink-zračnimi baterijami, ki imajo podobno ravno krivuljo praznjenja kot živosrebrne celice, vendar bistveno krajšo življenjsko dobo. Cink-zračne baterije se slabo obnesejo tudi v zelo sušnih podnebjih, kar nekatere fotografe skrbi. Druga alternativa živosrebrnim celicam so alkalne baterije za ure, vendar se njihova napetost tako močno spreminja skozi celotno življenjsko dobo baterije, da jih fotografi ponavadi ne marajo. Najboljša – in najdražja – alternativa za fotografe so srebro-oksidne baterije. Ti imajo bolj sprejemljivo ravno krivuljo praznjenja, čeprav še vedno manj ravno kot živo srebro.
Paziti je treba na zahteve glede baterij za katero koli napravo, ki uporablja baterijo za uro. Uporaba napačne vrste ali napetosti gumbne celice lahko ne samo uniči napravo, ampak lahko predstavlja tudi nevarnost za uporabnika. Za zagotovitev varnega in učinkovitega delovanja naprave je treba vedno natančno upoštevati navodila proizvajalca.