Banka za mednarodne poravnave (BIS) je dejansko mednarodna banka bank. V politiki ima podobno vlogo kot Združeni narodi. Njegove glavne naloge so usklajevanje mednarodnih bančnih politik, urejanje ravni kapitala med bankami in zagotavljanje bančnih storitev nacionalnim centralnim bankam.
Začetki Banke za mednarodne poravnave segajo v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko je bila ustanovljena za upravljanje plačil odškodnin, ki jih je izvedla Nemčija. V neki fazi je bil del BIS v lasti zasebnih vlagateljev in se je trgoval na delniških trgih. Od leta 2010 je banka v izključni lasti nacionalnih centralnih bank.
Ena od glavnih vlog Banke za mednarodne poravnave je spodbujanje različnih držav, da sodelujejo pri usklajevanju predpisov, ki vplivajo na banke v njihovih državah. Eden glavnih primerov so predpisi o rezervah. Ti določajo, koliko depozitov varčevalcev pri banki mora banka v vsakem trenutku hraniti v gotovini. To je zasnovano tako, da omeji tveganje, da bo banka ostala brez gotovine, če pride do izpada banke, to je, ko veliko varčevalcev poskuša dvigniti sredstva hkrati.
Banka za mednarodne poravnave je nadzirala oblikovanje Baselskih sporazumov. To so bili sporazumi večjih držav, ki zahtevajo, da ima vsaka banka minimalno razmerje med svojim osnovnim lastniškim kapitalom, ki je denar, ki ga imajo od prodaje delnic javnosti, in njihovim premoženjem. Čeprav se morda zdi nenavadno razmišljati o premoženju kot o težavi, sporazumi upoštevajo dejstvo, da ima veliko premoženja določeno stopnjo tveganja, predvsem to, da denar, ki ga je banka posodila posojilojemalcem, morda ne bo odplačan.
Sporazum zajema dve vrsti kapitala, znani kot Tier 1 in Tier 2. Tier 1 je v glavnem sestavljen iz nominalne vrednosti delnic banke in dejanskega denarja, ki ga ima na voljo v obliki rezerv. Stopnja 2 zajema kapital, ki je ocenjen kot manj zanesljiv, kot so prednostne delnice, ali povečanja vrednosti sredstev, kot je tržna vrednost stavb, ki se sčasoma povečuje.
Baselski sporazumi zahtevajo, da je temeljni kapital banke vreden najmanj 1 % njenih tveganju prilagojenih sredstev, kombinacija njenega kapitala prvega in drugega reda pa mora biti vredna najmanj 4 % njenih tveganju prilagojenih sredstev. Tveganju prilagojeno pomeni, da so neobdelane številke prilagojene tako, da upoštevajo verjetnost, da bo banka denar vrnila. Za varno sredstvo, kot je državna obveznica, se lahko celotna vrednost sredstva vključi v vsoto. Za bolj tvegano sredstvo, kot je nezavarovano posojilo stranki, bo v skupni znesek vključen le majhen delež vrednosti sredstva.