Bančna nakaznica je preprosto denarna nakaznica, ki je kupljena pri banki in ne v trgovini z živili ali pošti, ki so druge lokacije, kjer je mogoče dobiti denarna nakazila. Bančna položnica ni isto kot blagajniški ček, ki je ček, ki se črpa na lastna sredstva banke. Denarno nakaznico kupi in plača predhodno kupec; sredstva so nato na voljo na položnici, ki se pogosto uporablja namesto osebnega čeka.
Običajno se posamezniku, ki kupi bančno nakaznico, sredstva samodejno dvignejo z njegovega tekočega ali varčevalnega računa, nato pa se pretvorijo v denarno nakaznico. Seveda je mogoče tudi preprosto stopiti v banko z gotovino in na ta način kupiti položnico. On ali ona lahko nato nakaže nakaznico komur koli želi, tako da jo izpolni in podpiše kot ček. Nakazilo ne vsebuje nobenih identifikacijskih podatkov, kot je številka tekočega ali varčevalnega računa, na njem pa ni natisnjeno ime ali naslov kupca. Običajno je pri nakupu denarnega nakazila povezana majhna provizija.
Bančno nakazilo ali kakršna koli vrsta denarnega nakazila velja za zelo varno obliko plačila, ker je plačano vnaprej. Banka izdajateljica natisne ali žigosa znesek sredstev, ki so vključena v denarno nakaznico. Seveda, če kdo kdaj prejme denarno nakazilo, je pomembno preveriti, ali je zakonito in ni bilo spremenjeno. Če je nakaznica unovčena in se ne “počisti”, bo odgovorna oseba, ki jo je unovčila. Običajno obstajajo omejitve glede najvišjega zneska, ki ga je mogoče kupiti na denarnem nakazu, medtem ko blagajniški ček teh omejitev običajno nima.
Bančno nakazilo je dober način za plačilo nekoga, na primer po nakupu nečesa na spletu. Nekateri ljudje uporabljajo tudi denarna nakazila, če iz kakršnega koli razloga ne morejo dobiti tekočega računa, kot je zgodovina preveč zavrnjenih čekov. Nakaznice se lahko uporabljajo za plačevanje računov ali celo za plačila s kreditno kartico. Zelo pomembno je, da vedno shranite tako potrdilo o prejemu kot tudi dvojnik izpolnjene položnice, saj je to edini dokaz, da je bila položnica poslana.