Pečena Aljaska je sladoledna jed, ki jo prelijemo z rahlo pečeno meringo. Lahko se imenuje tudi norveška omleta ali presenečenje za omleto.
Ta jed je svojo sedanjo oznako prejela leta 1876 v priljubljeni restavraciji Delmonico’s v New Yorku. Različica Delmonico je bila morda poimenovana pečena Aljaska v čast, da so ZDA pridobile ozemlje Aljaske. Drugi navajajo, da je sladica podoben videzu kot aljaški ledeniki, kot razlog za njeno ime.
Pečena Aljaska je bila narejena pred tem datumom, z meringo in stepenimi beljaki; naj bi bila prvič razvita in pečena v zelo zgodnjem 19. stoletju. Zaradi vroče zunanjosti in hladne notranjosti je postala še posebej priljubljena jed v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi pečena Aljaska je ponudila dramatično predstavitev – barvni sladoledi, kot sta jagoda ali breskev, so bili uporabljeni za ustvarjanje barvnega kontrasta z belo zunanjo plastjo meringue.
V tradicionalnih receptih za pečeno Aljasko se sladoled nanese na plast ohlajenega biskvita. Na vrh dodamo plast meringue. Celoten izdelek nato spečemo v pečici, da postane meringue bolj čvrst. Cilj je speči meringue, ne da bi se sladoled stopil. Ko v biskvit dodamo sladoled, se običajno celotna jed ponovno zamrzne. Izogibajte se stekleni posodi, saj se lahko posoda razbije, če jo postavite v toplo pečico.
Pekače za mafine ali ramekine lahko uporabite za pripravo posameznih porcij pečene Aljaske. Te je morda lažje narediti, ker je čas peke pri manjših porcijah krajši. Meringa hitreje porjavi, manjša je možnost, da se sladoled stopi.
Nekateri pečeni aljaški navdušenci ne skrbijo za meringue, ki ni temeljito kuhana. Če je premalo kuhana, ima lahko meringue nezaželen občutek »mokrih« v ustih. Da bi se izognili tej teksturi, je pomembno, da pravilno sledite receptu. Na splošno je bolje imeti pečeno Aljasko z rahlo stopljenim sladoledom kot pa z mokro meringue.