Kaj je Bahasa Indonesia?

Bahasa Indonesia je uradni jezik Indonezije in ga govori več kot 200 milijonov ljudi. Je standardiziran jezik in služi predvsem kot drugi jezik za ljudi v Indoneziji, da jim pomaga komunicirati med seboj. Manj kot 30 milijonov ljudi govori indonezijsko bahasa kot svoj materni jezik. Ljudje izven Indonezije včasih imenujejo Bahasa Indonesia preprosto indonezijsko ali celo kot Bahasa. Samo ime pomeni »jezik Indonezije«, zato mnogi menijo, da je ime Bahasa napačna okrajšava, saj to pomeni preprosto »jezik«.

Bahasa Indonesia je prevzela priljubljeno narečje malajskega jezika, ki se govori po celotnem Malajskem polotoku, in ga standardizirala za uporabo kot nacionalni jezik Indonezije po razglasitvi neodvisnosti leta 1945. Govorci Bahasa Indonezije lahko komunicirajo z govorci malajščine in jih razumejo, in vizum obratno – razlikovanje med malajščino in indonezijsko indonezijo kot ločenima jezikoma je bolj stvar političnega pomena kot karkoli drugega.

Bahasa Indonesia je prevzela veliko besed iz drugih jezikov, zlasti iz nizozemščine. Ker je bil večji del Indonezije ozemlje Nizozemske, so Nizozemci Bahasi Indonesia posodili ogromno besed, ki zajemajo vsa področja besedišča. Te besede so se po sprejetju nekoliko spremenile, da so se v izgovorjavi približale zvoku standardnega indonezijskega jezika Bahasa, še posebej, če so skupine številnih soglasnikov – situacija, ki je v sami indonezijski indoneziji nenavadna. Indonezija je pretežno muslimanska država, zato ima arabščina tudi pomembno vlogo v verskem življenju njenih ljudi, številne arabske besede pa so bile sprejete tudi v Bahasa Indonesia.

Struktura Bahasa Indonesia je v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki dokaj osnovna in govorci angleščine jo običajno relativno enostavno pridobijo. Množina besed v indonezijskem jeziku Bahasa se izvede s preprostim ponavljanjem besede, tako da monyet pomeni »opica«, monyet-monyet pa »opice«. V indonezijskem jeziku Bahasa Indonesia ni časov – čas je povezan z uporabo različnih časovnih besed – in tudi glagoli se ne konjugirajo, da bi se nanašali na osebo ali količino. Večina besed tudi nima razlikovanja med spoloma, tako da je beseda za “brat” in “sestra” ista beseda: adik, kar pomeni “brat in sestra”.