Bahajska vera je relativno nova religija. Ustanovil ga je Bahá’u’lláh, samooklicani prerok, konec 19. stoletja. Trenutni vodstveni organ bahajske vere je v Haifi v Izraelu. Manj kot šest milijonov ljudi po vsem svetu izvaja baha’i, največ privržencev pa je v Indiji (2.2 milijona) in Iranu (350,000).
Temeljno prepričanje bahajskih naukov je enotnost po vsem svetu, ki vključuje harmonijo religij, družbe in samega človeštva. Bahaji verjamejo v enega samega, vsemogočnega Boga, ki ima številne manifestacije, ki so posledica številnih uveljavljenih religij na svetu. Čeprav ima vsaka religija drugačen koncept Boga, bahajska vera podpira, da je to povezano predvsem s kulturnimi razlikami. Za bahaje je Bog en sam in vse glavne svetovne religije so ena sama vera.
Bahajska vera se osredotoča na družbena in etična vprašanja, kot so enakost spolov, odprava vseh oblik predsodkov, potreba po univerzalnem obveznem izobraževanju ter odprava skrajnosti bogastva in revščine. Mistični nauki bahajske vere temeljijo na pridobivanju uporabnih vrlin in duhovnem razvoju, kar pa pripomore k napredku civilizacije. Medtem ko sta preučevanje besedil in molitev del bahajske vere, se opravljanje koristnega dela v vsakdanjem življenju šteje za višjo obliko čaščenja.
Po bahajskem nauku sta beračenje in asketizem prepovedana. Izogibati se je treba tudi igranju na srečo, pitju in ogovarjanju. Medtem ko bahajska vera uči, da je spolno izražanje sprejemljivo le v zakonu moškega in ženske, odkrito homoseksualnim ljudem ni onemogočeno, da vstopijo v religijo. Na splošno se Baha’i ne vpletajo v zasebno življenje drugih članov in zasebnost se zelo spoštuje. Čeprav v bahajski veri ni imenovanih duhovnikov, praktikanti izvolijo svoje devetčlanske duhovne skupščine, da vodijo zadeve vere na lokalni in nacionalni ravni. Bahaje preganjajo v islamističnih državah, zlasti v Iranu, zaradi česar je Komisija Združenih narodov za človekove pravice izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost glede varnosti pripadnikov bahajske vere po vsem svetu.