Otroški CPR je nujni ukrep za reševanje življenja, ki ga je treba uporabiti, ko dojenček ne kaže znakov življenja, na primer dihanje ali premikanje. Kardiopulmonalno oživljanje (CPR) uporablja umetno dihanje za pridobivanje kisika v nedelujoča pljuča in stiskanje prsnega koša za kroženje oksigenirane krvi v možgane in druge organe. Postopek se lahko uporablja, dokler ne prevzame reševalno osebje ali dokler pljuča in srce ne začnejo delovati. Ohranjanje oksigenirane krvi v možganih lahko pomaga preprečiti poškodbe možganov.
Dojenček lahko preneha dihati in potrebuje otroško oživitev, če se zaduši, zaduši ali utrpi resno poškodbo. Za razliko od odraslih, ki najpogosteje potrebujejo oživljanje zaradi srčnega infarkta, dojenčki običajno potrebujejo oživljanje zaradi nesreče, ki jo je mogoče preprečiti. Ni nadomestila za pridobitev certifikata o otroškem oživljanju otrok in starši ali ljudje, ki preživijo veliko časa z majhnimi otroki, bi morali obiskovati tečaj. Številne zdravstvene in varnostne organizacije, kot je Ameriško združenje za srce v ZDA, izvajajo tečaje o CPR pri dojenčkih.
Če dojenček preneha dihati, nima pulza ali je videti nezavesten, postane čas zelo pomemben. Otrok lahko poškoduje možgane že po štirih minutah brez kisika. Če ne ukrepate, lahko kmalu pride do smrti.
Otroka, ki se zdi neodziven, je treba najprej preveriti zavest. Če nežno tapkanje po rami ali stopalu ne povzroči nobenega odziva, je treba dojenčka položiti na ravno površino in opraviti oživljanje otroka. Če sta z bolnim dojenčkom dve osebi, mora ena poklicati nujno pomoč, druga pa pomaga otroku. Če je nekdo v tej situaciji sam, naj otroku pomaga dve minuti, preden pokliče pomoč.
Prvi korak pri otroškem oživljanju je, da se otrokove dihalne poti odprejo. Otrokova glava mora biti nagnjena nazaj in brada rahlo dvignjena. Otroka je treba 10 sekund opazovati zaradi znakov življenja. Če jih ni, se lahko izvede drugi korak.
Naslednji korak pri otroškem oživljanju je, da otroku daste dva majhna vdiha. Reševalec mora z usti pokriti otrokov nos in usta ter dvakrat izdihniti v otrokov nos in usta. Vsak izdih naj traja le eno sekundo, med vsakim vdihom pa mora biti premor.
Naslednji korak pri otroškem oživljanju je stiskanje prsnega koša. Dojenček naj leži na hrbtu, reševalec pa naj položi dva ali tri prste med in nekoliko pod otrokove bradavice. Prsni koš je treba gladko pritisniti navzdol od pol do enega palca. Otrok naj prejme 30 stisov in nato še dva vdiha. Reševalec mora nadaljevati oživljanje otroka – dva vdiha in 30 stisov prsnega koša – dokler ne pride nujno medicinsko osebje.