Azijski obvezniški sklad je sklad, ki ga sestavljajo obveznice, ki so jih izdali suvereni azijski subjekti. Ustanovilo ga je srečanje vodilnih centralnih bank vzhodne Azije in Pacifika (EMEAP), da bi izboljšalo azijski trg obveznic. Prva pobuda azijskih obveznic (ABF1) za izdajo teh obveznic se je zgodila leta 2003, sledila pa je druga pobuda (ABF2) leta 2005. Sklad upravlja Banka za mednarodne poravnave.
Ta vrsta obvezniškega sklada daje azijskim vlagateljem priložnost, da vlagajo v finančna sredstva, ki regiji zagotavljajo donosnost. Nekatere od teh prednosti vključujejo izboljšano finančno stabilnost za člane EMEAP in učinkovitejše finančno posredništvo, pri katerem so usklajene potrebe posojilodajalcev in posojilojemalcev. Obveznice lahko kupijo neposredno veliki vlagatelji, lahko pa jih kupijo tudi posamezniki prek vzajemnih skladov.
Azijski trg obveznic pomaga financirati razvojno infrastrukturo v regiji. Širitev azijskega trga obveznic zmanjšuje odvisnost od kratkoročnih bančnih posojil, ki so v preteklosti povzročala gospodarski propad v nekaterih azijskih državah. V zadnjem času pa imajo izdajatelji državnih azijskih obveznic na splošno višjo bonitetno oceno kot druge regije zaradi nizkega političnega tveganja in močne gospodarske podpore. Posledično ima večina azijskih obveznic oceno naložbenega razreda.
ABF1 je bil uveden junija 2003 z uporabo semenskega denarja v višini 1 milijarde ameriških dolarjev (USD) iz združenih rezerv 11 centralnih bank, ki sestavljajo EMEAP. Začetni denar je bil vložen v obveznice, ki jih je izdalo osem članic EMEAP, obveznice pa so bile izdane v ameriških dolarjih. Prva pobuda Asian Bond Fund je omogočila članom EMEAP, da sodelujejo pri krepitvi zaupanja potrošnikov v organizacijo.
ABF2 se je zgodil spomladi 2005. Za drugo pobudo je bilo 2 milijardi USD vloženih v obveznice osmih članic EMEAP, vendar so bile obveznice izdane v apoenih v lokalni valuti namesto v ameriških dolarjih, kot so bile v ABF1. Naložbe, ki so bile del druge pobude, so vključevale devet azijskih obvezniških skladov. Vsi skladi so bili pasivno upravljani indeksni skladi, ki so kot ponudnika indeksov uporabljali International Index Company. ABF2 je bil potreben, ker je bil azijski trg obveznic takrat še nerazvit.
Azijske obvezniške sklade je ustanovilo 11 centralnih bank in monetarnih oblasti v vzhodni Aziji in pacifiški regiji, ki sestavljajo skupino EMEAP. Države z bankami, ki so članice EMEAP, so Avstralija, Kitajska, Hongkong, Indonezija, Japonska, Koreja, Malezija, Nova Zelandija, Filipini, Singapur in Tajska. Regionalna organizacija je bankam omogočila, da sodelujejo pri zagotavljanju denarnih sredstev za financiranje pobud azijskih obveznic.