Avtomatizirana obdelava slik je metoda, s katero se slike lahko obdelujejo z uporabo vnaprej napisanih, računalniško podprtih algoritmov. Vrste manipulacij, ki jih je mogoče doseči z avtomatsko obdelavo slik, vključujejo segmentacijo slik, filtriranje slik in urejanje slik. Ker je s tehnologijo digitalne fotografije in zbiranjem podatkov, ki temelji na digitalnih slikah, slike lažje zbirati, avtomatizirana obdelava in razvoj slikovnih orodij pospešita tehnološko rast, povezano z kopičenjem slik.
Medtem ko številni algoritmi za avtomatsko obdelavo slik niso nič drugega kot vnaprej posnet makro v računalniškem programu, so tehnike lahko veliko bolj zapletene, vključno z uporabo povezanih metod, kot sta strojno učenje in računalniško podprta obdelava podatkov. Avtomatizirana obdelava slik je pogosto povezana s strojnim učenjem, saj so računalniki »naučeni« iskati določene značilnosti slike in jih obdelati v skladu z napisanim programom. Ker se znanstveni podatki pogosto zbirajo v obliki slik, je avtomatska obdelava slik nujna metoda, s katero lahko znanstveniki hitro obdelajo velike količine podatkov.
Programska oprema za avtomatsko obdelavo slik sega v enostavnost uporabniškega vmesnika in relativne krivulje učenja od programov za vizualizacijo in analizo podatkov do enostavnejše programske opreme za urejanje slik. Vmesni uporabnik lahko uporabi obdelavo slik za filtriranje niza slik, kot so digitalne fotografije – na primer za pretvorbo barvnih digitalnih slik v niz črno-belih slik. Naprednejši uporabniki ali tisti, ki jih zanima avtomatizirana obdelava slik zaradi analize podatkov, lahko uporabljajo tehnike, ki ustvarjajo samodejni potek dela za segmentiranje slik, štetje artefaktov slike ali spreminjanje histograma slike.
Zbiranje znanstvenih podatkov v veliki meri temelji na zmožnosti izdelave kvantitativnih ocen iz virov podatkov, ki so pogosto analogne narave, subjektivni ali jih je lažje izmeriti v kvalitativnih meritvah. Algoritmi za obdelavo slik znanstvenikom omogočajo neposredno kvantificiranje in primerjavo slik. Avtomatizirana obdelava slik poveča število slik, ki jih znanstvenik lahko razumno obdela, saj lahko računalnik obdeluje slike in ne, da znanstvenik ureja ali ročno vzame podatke iz slik.
Omejitve avtomatizirane obdelave slik vključujejo nezmožnost upoštevanja variacij ali odstopanj slik ter dejstvo, da računalniki ne morejo obdelati slik in dati subjektivno kritiko končnega izdelka. Številne urejevalnike slik zanima ustvarjanje kakovostnih slik z učinki filtra ali odstranjevanje neželenih informacij v sliki. Za večino uporabnikov avtomatizirana obdelava slik pomeni obdelavo nabora slik, da se vedno znova izvede ena vrsta spremembe, kar omogoča računalniku, da nadzoruje potek dela. Vendar pa računalniki ne morejo odločati o tem, kaj je želeno in kaj ne, ali o tem, kaj “izgleda dobro”.