Rop na avtocesti je izraz, ki je nastal v 17. in 18. stoletju za opis jahanih izobčencev. V Angliji so te razbojnike imenovali “highwaymen”; v drugih državah so imeli različna imena. Njihove tehnike pa so bile podobne: plenili so popotnike, ki so bili daleč od mest in organov pregona. V sodobnem času se izraz »rop na avtocesti« včasih uporablja za opis trgovcev, ki svojim strankam preračunajo. Tako kot stari razbojniki so tudi ti trgovci drzni in nesramni ter svojim žrtvam običajno ne puščajo druge možnosti, kot da plačajo svoje nezaslišane cene.
Rop na avtocesti se je zgodil skozi zgodovino, kjer koli je bila cesta, ki je potekala skozi mejo ali nerazvito območje z malo regulacije s strani organov pregona. Najbolj znani avtocestni roparji ali razbojniki so bili tisti, ki so romali po Angliji v srednjem veku in pozneje. Včasih so jih imenovali »vitezi s ceste« ali »gospodje roparji«. V obmejni Ameriki so takšni razbojniki ciljali na diližanske kočije in so jih imenovali »cestni agenti«. V Avstraliji so bili »bushrangerji«, v vzhodni Evropi pa »betyárs«.
Avtocestni ropi so se običajno zgodili na dobro urejenih cestah daleč od mest. Razbojniki na konjih so se približali kočiji ali samotnemu popotniku, včasih poštarju, in mahal z orožjem. V Angliji so bili njihovi razvpiti izzivi: “Stoj in dostavi!” in “Tvoj denar ali tvoje življenje!” Majhne skupine roparjev, ki so sodelovale, niso bile redkost. Rop na avtocesti je zamrl, ko so se mesta širila in so odvetniki pridobili pristojnost nad oddaljenimi območji; do 19. stoletja so bili tradicionalni razbojniki samo legende.
Najbolj znan razbojnik je bil Robin Hood, verjetno ljudski konglomerat različnih resničnih in namišljenih figur. Legenda pravi, da je Robin Hood ciljal na premožne popotnike in je svoj plen delil z revnimi, kar so v preteklih letih pripisovali številnim ljudskim junakom izobčencev. Pravi avtocestni roparji so bili Dick Turpin, Claude Du Vall in »Zla dama«, roparica, za katero se domneva, da je bila britanska plemkinja. Škotski kanibal Sawney Beane ni samo oropal nesrečnih popotnikov, ampak jih je včasih tudi ubil in pojedel. V Angliji je bil avtocestni rop kaznovan z obešanjem, trupla ali glave pa so pogosto puščali na ogled kot opozorilo drugim avtocestnikom.
Pripovedna pesem Alfreda Noyesa iz leta 1906 »The Highwayman« ostaja ena najbolj znanih izmišljenih upodobitev avtocestnega roparja in jo pogosto preučujejo v šolah. Kot pri mnogih zgodbah o razbojnikih, razbojnik postane romantična figura z zvestim ljubimcem. Razbojnik je od takrat priljubljena stalnica romantične fikcije. Drugi izmišljeni razbojniki so Shakespearov Falstaff iz drame “Henry IV.” Mnogi pravi razbojniki so postali posmrtni ljudski heroji, saj so okoli njihovih podvigov rasle izmišljene legende.