Kaj je avtobiografski esej?

Avtobiografski esej je kratka pripoved, ki pripoveduje o nekaterih vidikih življenja pisca eseja. Tak esej lahko vsebuje eno samo anekdoto iz pisateljevega življenja ali pa predstavlja kratko skico celotnega pisateljevega življenja. Avtobiografski esej lahko uporabi dogodke v pisateljevem življenju za določeno poanto ali pa preprosto pripoveduje zgodbe za zabavo in izobraževanje bralcev. Čeprav je pravi avtobiografski esej delo dokumentarne literature, so mnogi pisci leposlovja objavili dela, ki jih predstavljajo kot »avtobiografska«, a v resnici govorijo o povsem izmišljenih ljudeh in dogodkih.

Ne glede na to, ali je esej fikcija ali dokumentarna literatura, avtobiografski slog eseja zagotavlja dragoceno stališče, ki ga pisatelj lahko uporabi za predstavitev svojih idej. Predvsem predstavlja zgodbo ali niz zgodb o nekem obdobju svojega življenja, pri čemer pogosto omenja misli in občutke, ki jih je v tem času doživel. Na drugi ravni pa je starejši in je sposoben razmišljati o teh dogodkih od daleč. To mu daje možnost, da komentira, kaj je naredil prav in kaj narobe, o dolgoročnih posledicah svojih dejanj in o tem, kaj se je naučil iz dogodkov za nazaj. Nekateri avtobiografski eseji pravzaprav eksplicitno ločijo mlajšega pripovedovalca kot udeleženca dejanj in starejšega pisca kot refleksivni glas.

En zanimiv vidik avtobiografskega eseja je možnost pristranskosti. Čeprav so pred mnogimi avtobiografijami zapisana zagotovila, da so podane informacije objektivne in dejanske, se mora bralec spomniti, da lahko pisatelj izbere podrobnosti, zaradi katerih bo v eseju. Glede na to, da je avtobiografski esej o pisatelju, ni nenavadno, da pisatelj selektivno podaja podrobnosti ali situacije predstavi na način, ki pisatelja prikaže v dobri luči. Tudi pisatelj, ki stremi k objektivnosti, lahko propade zgolj zato, ker dogodke v svojem življenju dojema neobjektivno.

Številni študenti so poklicani, da na neki točki svojega izobraževanja napišejo avtobiografske eseje. V nekaterih primerih se takšni eseji uporabljajo zgolj kot praksa za razvoj organiziranih in kohezivnih esejev. Avtobiografska narava takšnih esejev preprosto zagotavlja, da bo imel študent dostop do ustreznega izvornega gradiva. V drugih primerih lahko vzgojitelj dodeli avtobiografski esej, da bi poudaril subjektivno in pogosto nagnjeno naravo podrobnosti, ki jih vsebujejo takšni eseji.