Kaj je Auerbachov pleksus?

Auerbachov pleksus je skupek avtonomnih živčnih vlaken in celic, ki se večinoma nahajajo v mišičnih tkivih človeškega črevesja. Znan je tudi kot mienterični pleksus, poimenovan po svoji lokaciji; myo pomeni »mišica«, enteron pa »črevesje«. Je del črevesnega živčnega sistema, ki je del avtonomnega živčnega sistema, ki nadzoruje prebavila. Slednjega sestavljata predvsem črevesje in želodec.

Izvor Auerbachovega pleksusa je medula oblongata, ki je zbirka celic iz spodnjega dela možganskega debla. Vagus ali desetina od 12 lobanjskih živcev, ki neposredno izhajajo iz možganov, nosi snop na njegovo lokacijo. Auerbachov pleksus lahko najdemo tudi v mišicah želodca in požiralnika, skozi katerega hrana in pijača prideta do želodca.

Natančneje, Auerbachov pleksus se nahaja med krožnimi in vzdolžnimi plastmi mišičnega plašča, ki se včasih imenuje mišična propria ali mišična mišica externa. Odgovoren je za uravnavanje gibljivosti prebavil, kar pomeni, da se morajo komponente gastrointestinalnega sistema gibati spontano, samostojno in aktivno. Je tudi glavna oskrba živcev v prebavilih.

Zato je Auerbachov pleksus klinično pomemben, saj je povezan z ahalazijo. Ta pogoj se pojavi, ko pride do pomanjkanja gibljivosti. Pri tej motnji so prizadete gladke mišice požiralnika in kardije, ki je del želodca, na katerega je pritrjen požiralnik; slednji anatomski del je znan tudi kot spodnji ezofagealni sfinkter (LES). Ljudje, ki trpijo za ahalazijo, imajo težave s požiranjem hrane in pijače ter imajo nagnjenost k regurgitaciji ali izločanju hrane iz požiralnika. Trenutno ni znanega vzroka za ahalazijo.

Auerbachov pleksus je poimenovan po nemškem anatomu in nevropatologu iz 19. stoletja Leopoldu Auerbachu, ki je bil zaslužen, da je prvi opisal mienterični pleksus. Auerbach, izredni profesor nevropatologije na Univerzi v Breslauu, ki je danes znano kot večje mesto na jugozahodu Poljske Wroclaw, je odkril tudi bolezen, ki označuje razraščanje ušes, obraznih potez in jezika, imenovano Friedreich-Auerbachova bolezen. Za odkritje slednjega deli zasluge s kolegom nemškim patologom in nevrologom Nikolausom Friedreichom.