Odbor za napredne televizijske sisteme (ATSC) je razvijalec niza standardov digitalne televizije. Po standardih visoke ločljivosti ATSC se digitalni televizijski signali oddajajo v ločljivostih do 1920 × 1080 slikovnih pik s širokim razmerjem stranic 16:9, čeprav se lahko predvajajo tudi slike standardne ločljivosti. Standard lahko prenaša tudi zvočne signale v prostorskem zvoku Dolby Digital™ 5.1.
V Združenih državah (ZDA) je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) sprejela standarde ATSC leta 1996. Novi standard je 12. junija 2009 nadomestil starejši standard analognega signala National Television Standard Committee (NTSC), druge vlade pa so sprejele tudi standard – vključno z Mehiko, Hondurasom, Kanado, Južno Korejo in Salvadorjem. Prenos novih digitalnih signalov pomeni, da starejši televizijski sprejemniki brez sprejemnika ATSC, ki bi lahko dekodirali signale, potrebujejo zunanji sprejemnik.
V ZDA je sprememba sprožila kritike številnih potrošnikov, ki so bili prisiljeni kupiti sprejemnik, če še niso imeli združljive opreme. To je spodbudilo izdajo kuponov, ki so potrošniku prihranili večino stroškov nakupa sprejemnika. Večina televizijskih sprejemnikov visoke ločljivosti je že opremljena z obema sprejemnikoma, za dekodiranje signalov pa so opremljeni tudi sprejemniki, ki jih nudijo kabelska podjetja; zato so bili potrošniki, ki so bili lastniki katerega od teh ob uvedbi novega standarda že pripravljeni na spremembo.
Tako kot NTSC tudi ATSC oddaja s pasovno širino 6 megahercev (MHz) in uporablja kodek MPEG-2 za prenos videa. Nova specifikacija omogoča oddajanje več različnih ločljivosti znotraj enega kanala, kar omogoča postajam možnost oddajanja v različnih standardnih ločljivostih, ki ustrezajo različnim televizijskim zaslonom. Postaje lahko še vedno oddajajo analogne signale, čeprav novi standard zahteva celoten kanal za oddajanje; postaje, ki se odločijo za digitalno in analogno oddajanje, morajo oddajati na dveh ločenih kanalih.
Lokalne radiodifuzne postaje, imenovane prizemne postaje, oddajajo z uporabo drugačne metode frekvenčne modulacije kot kabelske radiodifuzne postaje. ATSC določa več različnih metod modulacije. Prizemni izdajatelji televizijskega programa delujejo s specifikacijo 8VSB, ki omogoča največjo hitrost prenosa 19.39 megabitov na sekundo (Mbs), medtem ko lahko kabelski izdajatelji oddajajo pri 38.78 Mbs z uporabo standarda 16VSB ali 256-QAM, pri čemer slednji ni ki ga opredeljuje ATSC, temveč Združenje inženirjev kabelskih telekomunikacij (SCTE).
Čeprav ATSC zagotavlja na splošno močno signalno storitev, je eden od negativnih vidikov njegovega prenosa v dejstvu, da prekinitev signala ali slaba moč signala ne povzročita slabega, a dostopnega zvoka ali videa za gledalca, temveč popolno zamrznitev ali izginotje zvoka in videa. Za končnega uporabnika lahko to ustvari pokvarjeno in prekinjeno izkušnjo gledanja. Ker se standard še naprej sprejema, je verjetno mogoče pričakovati boljše delovanje standarda.