Atomski stavek, imenovan tudi nosilci resnice, je preprost deklarativni stavek, ki je lahko resničen ali napačen. V logiki so atomski stavki gradniki za bolj zapletene izjave, imenovane molekularni stavki. V logičnih dokazih so atomskim stavkom dodeljene črke, da se zlahka izračuna resnica ali neresnica bolj zapletene izjave.
Atomski stavek je najbolj osnovna vrsta stavka v logiki. Podobno kot preprost stavek v slovnici, atomski stavek vsebuje subjekt, glagol in pogosto predmet. Na primer, »Jack je skuhal večerjo«, »On je inteligenten« in »Ona je prinesla vino« so atomski stavki.
Glavni cilj v filozofiji in logiki je ugotoviti resničnost izjav in zapletenih idej. Atomski stavki so pomembni, ker so lahko popolnoma resnični ali popolnoma napačni. Ali je Jack skuhal večerjo ali pa ne. Z uporabo atomskih stavkov za sestavljanje bolj zapletenih stavkov – ali, nasprotno, za razčlenitev zapletenih stavkov na njihove osnovne dele – je mogoče resničnost teh izjav ugotoviti z logičnimi dokazi. Logični dokazi so po funkciji in zasnovi podobni geometrijskim dokazom.
Ko se dva ali več atomskih stavkov združita v bolj zapleten stavek, nastane molekularni stavek. Na primer, z združevanjem atomskih stavkov »Jack je skuhal večerjo« in »Prinesla je vino« se tvori molekularni stavek »Jack je skuhal večerjo, ona pa je prinesla vino«. Poleg tega lahko molekularne stavke nastanejo z zanikanjem atomskega stavka. Na primer, čeprav je »On ni inteligenten« še vedno preprost stavek po slovničnih pravilih, v skladu z logičnimi pravili dodajanje »ne« naredi izjavo molekularni stavek. Molekularni stavki so lahko popolnoma resnični, delno resnični ali popolnoma napačni.
V simbolni logiki so atomskim stavkom dodeljene črke, ki se pogosto začnejo s “p” in nato nadaljujejo po abecedi. Na primer, atomski stavek, »Jack kuha večerjo«, je lahko predstavljen s »p«, medtem ko je »Prinesla je vino« predstavljen s črko »q«. Povezovalnim besedam, kot so »in«, »če«, »ampak« in »ne«, so dodeljeni simboli, ki predstavljajo njihovo funkcijo tudi v večjem stavku.
Ko so stavke razčlenjeni na ta način, lahko vsak stavek obdelamo tako kot matematični dokaz. Simboli za povezovalne besede so logični operatorji in se obnašajo podobno kot matematični operatorji, kot sta plus in minus. Z delom skozi logični dokaz je mogoče ugotoviti resnico ali neresnico molekularnega stavka kot celote, ne le atomskih stavkov, ki jih vsebuje.