Astroteologija je študijsko področje, ki raziskuje vlogo, ki so jo igrale zvezde, sonce, luna in druga »nebeška telesa« pri oblikovanju različnih verskih sistemov. To področje lahko preučuje vse, od starodavnih mitoloških sistemov, ki so jih uporabljali Rimljani, Grki, Egipčani in Sumerci, do modernejših religij in izvora različnih tradicij in praks. Astroteologija pa lahko sproži številne spore, saj se lahko skupne značilnosti med religijami obravnavajo kot žalitev sodobnih sistemov prepričanj. Raziskovalci lahko tudi poskušajo določiti “prvi” ali “pravi” verski sistem, ki temelji na astronomskih telesih, čeprav se to pogosto obravnava kot manj znanstvena prizadevanja.
Osnovni namen astroteologije je preučevanje različnih verskih konceptov v zvezi z astronomskimi objekti in kako so ti vplivali na religije in mitološke sisteme. Nekatere najosnovnejše študije na tem področju vključujejo starodavne mitološke sisteme, ki so različnim predmetom na nebu pogosto pripisovali božanski izvor ali identitete. V teh sistemih je bila luna pogosto opisana kot ženska figura, soncu pa so bile pogosto pripisane moške lastnosti. Različni bogovi in boginje v različnih sistemih so bili povezani z različnimi astronomskimi telesi, kot so imena bližnjih planetov, skozi astroteologijo pa je te prakse mogoče bolje razumeti.
Eno od možnih področij kritike astroteologije je, ko si prizadevajo vzpostaviti povezave med verskimi sistemi. To se običajno pojavlja v nekrščanskih študijah krščanstva, ki temeljijo na podobnosti med verskimi sistemi ter praksami in prepričanji, ki stojijo za številnimi krščanskimi tradicijami. Številnim kristjanom se zdijo te vrste izjav žaljive, saj se pogosto uporabljajo za trditev, da je krščanstvo sistem verovanja brez zgodovinskega precedensa ali dejstev. Takšni argumenti na koncu postanejo nesmiselni brez dokončnih dokazov za obe strani, zato so raziskave v astroteologiji pogosto osredotočene na raziskovanje različnih idej v različnih religijah, ne pa na izpodbijanje teh idej in prepričanj.
Nekateri ljudje študirajo astroteologijo v prizadevanju za vzpostavitev in prakticiranje “izvirne” ali “prave” religije, ne pa za čisto šolske dejavnosti. Takšna prizadevanja morda niso nič bolj ali manj pomanjkljiva kot kateri koli drug poskus razumevanja mističnega in božanskega, vendar uporabljajo vidne predmete na nebu kot izhodišče za gradnjo verskih praks in idej. Mnoga od teh prepričanj temeljijo tudi na preteklih prepričanjih in praksah, da bi ustvarili zgodovinski precedens za nove ideje ali verske sisteme. To je povzročilo konflikt med nekaterimi idejami v določenih vidikih astroteologije in drugih verskih sistemov; večina znanstvenih ugotovitev je namenjena izključno izobraževanju in intelektualnemu razvoju, ne pa čaščenju.