Artroskopija TMJ je vrsta operacije, ki se izvaja na temporomandibularnem sklepu čeljusti. Ta postopek se najpogosteje uporablja za zdravljenje zdravstvenega stanja, znanega kot motnja temporomandibularnega sklepa, potem ko nekirurške možnosti zdravljenja niso uspele. To je običajno ambulantni postopek, čeprav nekateri zdravniki morda raje spremljajo bolnika čez noč v bolnišničnem okolju, da se prepričajo, da ni pooperativnih zapletov. Čas okrevanja po artroskopiji TMJ je običajno približno en teden, v tem času pa bo morda treba upoštevati posebno dieto. O vseh vprašanjih ali pomislekih glede artroskopije TMJ ali težav pri okrevanju na individualni osnovi se je treba pogovoriti z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.
Mnogi kirurgi pri izvajanju artroskopije TMJ raje uporabljajo splošno anestezijo, kar pomeni, da je pacient popolnoma sediran in se ne zaveda postopka, ko se zgodi. V nekaterih primerih se lahko uporabi lokalni anestetik, kar pomeni, da je bolnik med operacijo buden in pozoren, omrtvičeno pa je samo kirurško mesto. Pacient se mora pred operacijo z zdravnikom pogovoriti o različnih možnostih anestezije.
Po dajanju anestezije se naredi majhen rez v predelu čeljusti blizu temporomandibularnega sklepa. V območje reza se nato vstavi majhen instrument, znan kot artroskop. Naredita se lahko en ali dva dodatna zareza, da se lahko uporabijo drugi deli opreme za pomoč pri operaciji. Spoj se nato natančno pregleda in izvede se lahko vsa potrebna popravila. Nato se instrumenti odstranijo in zareze zaprejo.
Po artroskopiji TMJ lahko bolnik čuti bolečino ali nelagodje zaradi postopka in lahko opazi nekaj modric v bližini ušesa. Po operaciji boste morda morali nekaj časa nositi vrsto tlačnega povoja, znanega kot čeljustni nedrček. Zdravila proti bolečinam se lahko po potrebi dajejo v bolnišnici, zdravnik pa običajno predpiše zdravila proti bolečinam, ki se uporabljajo doma nekaj dni po posegu.
Po artroskopiji TMJ se običajno priporoča mehka prehrana, bolnik pa lahko počasi preide na običajno prehrano, kot jo prenaša. Fizikalna terapija je lahko za nekatere koristna po tem postopku, čeprav ni vedno potrebna, če se natančno upoštevajo pooperativne smernice. Običajno je zaradi lokacije in majhnih zarezov, povezanih s to vrsto operacije, zelo malo brazgotin.