Arhejski eon je drugi geološki eon v zgodovini Zemlje, ki se začne na koncu hadskega eona pred 3800 milijoni let (mya) in sega do začetka proterozojskega eona 2500 let. Za razliko od novejših eonov, ko je bilo življenje v izobilju, je arheje opredeljen s poljubnimi datumskimi omejitvami in ne s prisotnostjo ali odsotnostjo določenih fosilov. Varno bi lahko rekli, da je bil arhejski eon zelo dolgo nazaj, kar se odraža v njegovem imenu, kar pomeni star.
Nastanek življenja se je zgodil nekje v zgodnjem arheju, pred približno 3.5 milijarde let. To potrjujejo fosilni dokazi v obliki stromalitov, ostankov preprostih mikroorganizmov, ki so med odmiranjem ustvarili debele plasti biotske blata. Arhej se začne kmalu po dolgotrajni seriji dogodkov, imenovanih pozno težko bombardiranje, med katerim so kosi sončnih ostankov, ki še niso bili oblikovani v planete, vlečeni v gravitacijski vodnjak, ki je Zemlja. Nekateri biologi verjamejo, da je to bombardiranje izboljšala prisotnost ogromnega planeta Jupiter, ki bi posrkal nekaj največjih asteroidov, preden bi lahko udarili na naš krhek planet.
V arheju je bil zemeljski toplotni tok približno trikrat večji od današnjega, prostega kisika pa ni bilo, atmosfera je bila v glavnem sestavljena iz ogljikovega dioksida. Kisik je bil pravzaprav strupen za večino takratnih mikroorganizmov. Namesto rje so bile na površini usedline prostega železa. Stabilne celine niso obstajale, temveč so se zaradi geološke aktivnosti in kometnih vplivov nenehno spreminjale.
Nekatere najstarejše kamnine na svetu izvirajo iz arhejskega obdobja ali celo prej v hadeu. Po mnenju geologov je le 5-40% sedanje celinske skorje nastalo v času arheja. Vulkanska aktivnost bi bila veliko večja, kot je danes, in mnoge najzgodnejše protoceline so verjetno nastale zaradi ogromnih vulkanskih izbruhov. Zaradi velike količine ogljikovega dioksida v ozračju bi bili oceani bolj kisli kot danes in sovražni do vseh, razen do najbolj ekstremofilnih današnjih organizmov.