Argumentativni dialog je vrsta verbalne komunikacije, pri kateri poskušata dva ali več posameznikov z razpravo doseči soglasje. Ta vrsta dialoga se lahko vrti okoli ene določene teme ali več različnih. Čeprav je običajno strasten in živahen, je argumentirani dialog običajno precej civiliziran in pogosto poteka v strukturiranem okolju, pri čemer se vsak udeleženec drži splošnih pravil.
Udeleženci v prepirljivem dialogu, ki se pogosto štejejo za besedno teniško tekmo, se izmenično izmenjujejo z volejem in izzovejo nasprotnike z dejstvi in predlogi, ki podpirajo svoje stališče. Običajno se tekma začne, ko en nasprotnik servira točko ali predlog. Predlog se nato izpodbija s kontrapunktom, v odgovoru pa se prvotna točka nato spremeni ali podkrepi z dodatno dejansko podporo. Razprava se nadaljuje, dokler udeleženci ne dosežejo soglasja, ki je lahko bodisi soglasje glede dejstev bodisi priznanje, da sta tako točka kot kontrapunkt veljavna in da soglasja preprosto ni mogoče doseči.
Ta posebna vrsta dialoga se pogosto uporablja ne le za prepričevanje, ampak tudi za izobraževanje. Na primer, učitelj bi lahko uporabil to vrsto ponovitve, da pouči svoje učence in jih pripelje do določenega zaključka. Učitelj lahko da učenca, da izrazi svoje mnenje o določeni zadevi, nato pa to mnenje izpodbija in ga prepriča, naj ponovno preuči svoja stališča, dokler ne pride do ustreznega zaključka. Ta metoda poučevanja, ki se pogosto uporablja na visokošolskih in podiplomskih ravneh izobraževanja, se včasih imenuje sokratska metoda po slavnem filozofu Sokratu, ki je svoje študente pogosto poučeval z argumentiranim dialogom.
Eden najpogosteje priznanih forumov za argumentiran dialog je politična razprava. Med politično razpravo kandidati izrazijo svoja stališča in mnenja, ki jih nato njihovi nasprotniki običajno izpodbijajo. Razprava, čeprav je pogosto precej burna, običajno poteka na civiliziran način, z moderatorjem, ki zagotovi, da ima vsak kandidat omejen čas, da izrazi svoje točke in nasprotne točke. V tej vrsti foruma dialog vključuje več ključnih tem in ne eno glavno vprašanje. Cilj tovrstnega argumentiranega dialoga ni doseči soglasja, temveč prepričati volivce, da podprejo enega ali drugega kandidata.
Poleg vzgoje in prepričevanja je lahko tudi argumentirani dialog vir zabave. Na primer, številne šole imajo debatne ekipe, ki prirejajo tekme, med katerimi posamezniki ali ekipe sodelujejo v živahnem dialogu in prepirajo določeno vprašanje. Namen teh tekmovanj ni le izpopolniti veščine, ki bi jih študent morda želel uporabiti v prihodnji karieri, ampak tudi zabavati in informirati gledalce, ko gledajo dinamično debato med tekmovalci.