Argument kitajske sobe je miselni eksperiment, ki je zasnovan za zavrnitev konvencionalnih idej o umetni inteligenci. Po mnenju Johna Searla, človeka, ki je predlagal argument kitajske sobe, ta miselni eksperiment kaže, da za računalnike ni mogoče reči, da imajo pravi čut za um ali razumevanje naravnih jezikov. Namesto tega so različne predlagane oblike umetne inteligence le malo več kot napredni procesorji signalov. Seveda ima ta teorija številne nasprotnike v skupnosti umetne inteligence.
V argumentu o kitajski sobi so ljudje najprej pozvani, da si zamislijo računalnik, ki je bil programiran za tako prepričljivo pogovor v kitajščini, da prestane Turingov test, kar pomeni, da bi človek zamenjal računalnik z drugim človekom. Nato si prosimo, da si predstavljate govorca angleškega jezika, ki sedi v sobi, ki vsebuje angleška navodila za odzivanje na gradivo, predstavljeno v kitajščini, kot so priročniki, grafikoni in tako naprej.
Nato nekdo na zunanji strani sobe osebi v notranjosti poda listek z vprašanjem v kitajščini. Z uporabo angleških navodil se oblikuje odgovor na vprašanje, ki ga pošlje nazaj. Ta izmenjava se nadaljuje, pri čemer oseba na zunanji strani sobe popolnoma verjame, da oseba v notranjosti lahko govori v kitajščini.
Pravzaprav oseba v notranjosti ne more govoriti ali pisati v kitajščini; vprašanja so nesmiselne napise. Namesto tega oseba v sobi išče vzorce, simbole in sintakso ter jih uporablja kot namige za odgovor na vprašanja. Čeprav je oseba v sobi to osebo preslepila navzven, se zanjo ne more zares reči, da se pogovarja v kitajščini.
S tem scenarijem kot primerom Searle predlaga, da stroji, ki »govorijo« v naravnih jezikih, pravzaprav sploh ne uporabljajo teh jezikov. Glede na argument kitajske sobe ti stroji namesto tega preprosto razlagajo simbole in iščejo vzorce, ki jih je mogoče uporabiti za oblikovanje prepričljivih odgovorov. Zato je v članku iz leta 1980 predlagal, da je nemogoče ustvariti resnično umetno inteligenco, ker je razumevanje naravnega jezika ključ do inteligence in neodvisne misli.
Za zavrnitev argumenta kitajske sobe so bile uporabljene vse vrste argumentov, kot je sistemski odgovor, ki poudarja, da je soba kot sistem, zato sistem kot celota razume in lahko komunicira v kitajščini, tudi če posamezne komponente ne bi mogle ne. Ti argumenti se uporabljajo za pospeševanje študija umetne inteligence, poleg tega pa se uporabljajo v poskusu odgovora na argument kitajske sobe.