Kaj je Aplasia Cutis Congenita?

Aplasia cutis congenita, znana tudi kot cutis aplasia, je redka prirojena motnja, zaradi katere se prizadeta oseba rodi brez dela kože. V nekaterih primerih lahko manjkajo tudi nekatera osnovna tkiva, kot je kost. Lasišče je najpogosteje prizadeto območje v primerih aplazije cutis congenita, čeprav lahko kožno tkivo manjka na katerem koli delu telesa. Tipično zdravljenje tega stanja je običajno sestavljeno iz skrbnega čiščenja in nanosa posebnega mazila, saj bo koža običajno sama zrasla v nekaj tednih. O morebitnih vprašanjih ali pomislekih glede aplazije cutis congenita ali individualiziranih načinov zdravljenja se je treba pogovoriti z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.

Pri večini dojenčkov, rojenih s prirojeno aplazijo cutis, na lasišču manjka del kože. Pri majhnem odstotku teh bolnikov so prizadete roke, noge ali del trupa. V nekaterih primerih manjka več kot eno področje kože. Tanka membrana, skozi katero je enostavno videti, običajno pokriva območje, kjer bi morala biti koža.

Ko aplasia cutis congenita prizadene lasišče, lahko pride do majhne napake v kosteh lobanje, čeprav je običajno manjša in se zaceli sama. Telo običajno popravi okvare, ki jih povzroča to stanje, ne da bi bilo potrebno kakršno koli invazivno medicinsko zdravljenje. V nekaj tednih po rojstvu se manjše kostne napake zacelijo in koža začne rasti na prizadetih območjih.

Edino diagnostično orodje, ki je potrebno za natančno diagnozo aplazije cutis congenita, je fizični pregled. Zdravstveno osebje bo opazilo manjkajoče zaplate kože v trenutkih po rojstvu prizadetega otroka. Če se izkaže, da lahko pride do pomembnih okvar kosti, se lahko naročijo dodatni testi, kot so rentgenski žarki ali CT, da lahko zdravniki ocenijo resnost stanja.

Zdravljenje aplazije cutis congenita je običajno preprost postopek skrbnega čiščenja prizadetih območij in nežnega nanašanja posebnega mazila po navodilih zdravstvenega osebja. To mazilo je običajno narejeno iz snovi, znane kot srebrov sulfadiazin, čeprav se včasih lahko uporabljajo tudi druge vrste mazil. Kirurški poseg je potreben le v hujših primerih kostnih okvar ali ko manjkajoči deli kože pokrivajo velik del lasišča.