Antonomazija je uporaba zamenjave ali besedne zveze za lastni samostalnik, ki običajno nadomešča ime posameznika. Čeprav bi nekateri morda mislili, da se beseda nanaša na nasprotno zamenjavo, antonomazija zaradi bolj priljubljenega in znanega izraza antonim nadomesti ime, ki je po pomenu nevtralno, s frazo, ki opisuje posameznika.
V mnogih klasičnih primerih antonomazije se uporabljena nadomestna fraza šteje za arhetipsko. To pomeni, da uporabljena besedna zveza ne povzema le celotne identitete posameznika, temveč jo predstavlja kot glavni primer uporabljene fraze. Na primer, v deželi z enim samim kraljem se lahko govorci omenijo tega posameznika, ki bo seveda imel dano ime, preprosto kot »kralj«. To je v vzorcu arhetipske antonomazije, kjer je oseba, na katero se sklicuje, arhetipski kralj, kar pomeni, da je posameznik najboljši primer kralja, ki ga lahko najdemo v referenčnem področju govorca.
Vse arhetipske uporabe te jezikovne tehnike niso omejene na opis nekoga, ki ima izključno naslov. Drug pogost primer za to tehniko je pogosto naveden izraz »filozof«, ki se uporablja v številnih različnih primerih in kulturah za sklicevanje na primarnega filozofa v tej kulturi. Uporaba antonomazije postavlja posameznika, na katerega se sklicuje, na piedestal kot končni primer njegove vloge v družbi. To velja za uporabo drugih naslovov, kot so »učitelj«, »maestro« ali »modrec« na enak način.
Druge uporabe te jezikovne tehnike niso namenjene spodbujanju posameznika, na katerega se sklicujejo v arhetipskem statusu, ampak so pogosto rahlo omalovažujoče ali celo sarkastične narave. Eden pogostih primerov je, ko se angleško govoreči omenjajo »diktator« ali, v podobnem izrazu, »mali diktator«. To vrsto nadomestne fraze govornik pogosto uporablja za sklicevanje na nekoga nad njim ali njo v hierarhiji, kot je šef. V drugih primerih se isti stavek uporablja za otroka, ki deluje agresivno ali morda manipulira s svojimi brati in sestrami ali starši. V prvem primeru uporaba besede »malo« služi kot subtilna žalitev omenjene osebe, medtem ko v drugem primeru beseda »malo« pogosto pomeni, da govornik govori o otroku in ne o odraslem. .