Antinevtrofilno citoplazmatsko protitelo (ANCA) je beljakovina, ki jo proizvaja imunski sistem telesa in je povezana s številnimi različnimi boleznimi. Beljakovina velja za avtoprotitelo, ker kaže, da imunski sistem telesa napada samega sebe. Ali ima oseba v krvi prisotno ANCA, se določi s pogosto opravljenim diagnostičnim testom, ki je indiciran, ko imajo bolniki določene simptome. Dve različni vrsti ANCA, c-ANCA in p-ANCA, sta povezani z boleznimi, kot so Wegenerjeva granulomatoza, mikroskopski poliarteritis, Churg-Straussov sindrom in nodozni poliarteritis.
Protitelesa so beljakovine, ki jih proizvaja imunski sistem, ki delujejo v boju proti grožnjam za telo. Na primer, če je oseba izpostavljena virusu, lahko njegovo ali njeno telo začne proizvajati protitelesa, ki se bodo vezala na ta patogen in pomagala olajšati njegovo izločanje iz telesa. Včasih imunski sistem oslabi in začne proizvajati protitelesa proti komponentam lastnega telesa, ki se imenujejo avtoprotitelesa. Antinevtrofilno citoplazmatsko protitelo je eno od teh avtoprotiteles, saj predstavlja telo, ki napada lastne nevtrofilce, ki so bele krvne celice, ki so pomemben del obrambe telesa.
Ali oseba proizvaja antinevtrofilno citoplazmatsko protitelo, je mogoče oceniti s preverjanjem vzorca krvi. Pogosto so protitelesa razdeljena v dva razreda, centralno ANCA (c-ANCA) in periferno ANCA (p-ANCA). Razlikovanje med tema dvema razredoma je odvisno od laboratorijske študije, ki lokalizira, kateri del nevtrofilcev protitelo napada. Bolniki, ki imajo c-ANCA, imajo protitelesa, ki napadajo osrednje regije nevtrofilcev, običajno zato, ker protitelesa napadajo snov, imenovano proteinaza-3. Tisti s p-ANCA imajo protitelesa, ki ciljajo na mieloperoksidazo, ki je snov, ki se nahaja v zunanjih predelih teh nevtrofilcev.
Številne različne bolezni so povezane s prisotnostjo antinevtrofilnih citoplazemskih protiteles. Prisotnost c-ANCA je najtesneje povezana s stanjem, imenovanim Wegenerjeva granulomatoza, boleznijo, pri kateri telo napada srednje velike krvne žile po telesu. Simptomi, povezani s to boleznijo, so lahko različni, lahko pa vključujejo kašelj, odpoved ledvic, pljučne bolezni, bolečine v mišicah, zvišano telesno temperaturo in hujšanje.
Ugotovitev pozitivnega perifernega antinevtrofilnega citoplazemskega protitelesa je povezana z nekaj različnimi avtoimunskimi boleznimi. Najmočneje je povezan s stanji, imenovanimi nodozni poliarteritis, Churg-Straussov sindrom in mikroskopski poliarteritis. Vse te tri bolezni so oblike vaskulitisa, ki je splošni izraz za stanje, povezano z vnetjem telesnih krvnih žil.