Antagonist H2 receptorjev je znan tudi kot antagonist histaminskih H2 receptorjev ali zaviralec H2. So skupina zdravil, ki so lahko na voljo brez recepta ali v formulah za moč na recept. Zdravnik lahko bolniku priporoči uporabo enega od teh zdravil za zdravljenje in preprečevanje določenih vrst razjed, pa tudi za lajšanje Zollinger-Ellisonove bolezni, ki povzroča prekomerno proizvodnjo želodčne kisline. Če ga jemljete v formuli brez recepta, antagonist receptorjev H2 lajša simptome, kot so kisle prebavne motnje, zgaga in kisel želodec. Druge možne uporabe za te vrste zdravil vključujejo zdravljenje težav s trebušno slinavko, koprivnico in poškodbe prebavil, ki so posledica travme ali drugih zdravil.
Nekateri primeri antagonistov receptorjev H2 vključujejo cimetidin in ranitidin. Famotidin in nizatidin sta tudi razvrščena kot zaviralca H2. Glede na specifično blagovno znamko in izdelek, ki ga bolnik uporablja, so lahko ta zdravila na voljo v kapsulah, žvečljivih ali razpadljivih tabletah ali sirupih. Nekatera zdravila lahko vbrizga tudi zdravstveni delavec.
Natančen dnevni odmerek se bo razlikoval, odvisno od tega, katero snov bolnik jemlje, pa tudi od navodil zdravnika. Na primer, če odrasla oseba uporablja cimetidin za zdravljenje razjed, mu bodo verjetno predpisali 300 miligramov (mg) štirikrat na dan, medtem ko lahko bolnik, ki uporablja isto zdravilo za preprečevanje razjed, vzame 300 mg le dvakrat na dan. Bolniki morajo paziti, da upoštevajo natančna navodila svojega zdravnika ali da uporabljajo navodila na etiketi izdelkov brez recepta. Nekatera od teh zdravil boste morda morali vzeti z obrokom ali s polnim kozarcem vode. Tisti, ki za zgago uporabljajo antagoniste H2 receptorjev brez recepta, tega izdelka običajno ne smejo uporabljati dlje kot dva tedna.
Neželeni učinki antagonista receptorjev H2 so lahko različni, odvisno od tega, katero zdravilo bolnik jemlje. Na splošno lahko manj resni neželeni učinki vključujejo slabost, bruhanje in drisko. Pojavijo se lahko tudi bolečine v želodcu, zaprtje in glavoboli. Drugi neželeni učinki lahko včasih vključujejo zaspanost, omotico ali simptome prehlada, kot so kihanje, kašelj ali izcedek iz nosu. Bolniki se morajo obrniti na svojega zdravnika, če ti neželeni učinki postanejo resni ali moteči.
Resnejši neželeni učinki lahko zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Bolniki se morajo o opozorilnih znakih pogovoriti s svojim zdravnikom, ki se razlikujejo glede na točno zdravilo. Antagonist receptorjev H2 lahko redko povzroči zlatenico, težko dihanje ali piskanje. Pojavijo se lahko tudi temen urin, omedlevica in hude bolečine v trebuhu. Redko lahko bolniki opazijo spremembe vida, hiter ali nepravilen srčni utrip ali bolečine v sklepih.
Pred uporabo antagonista receptorjev H2 morajo bolniki pregledati svoja druga zdravstvena stanja, zdravila in dodatke pri zdravnikih ali farmacevtih. Od leta 2011 tveganje uporabe te vrste zdravil med nosečnostjo ni znano; vendar lahko preide v materino mleko in škoduje doječemu otroku. Bolniki morda ne bodo mogli uporabljati teh zdravil, če imajo bolezen ledvic ali jeter, fenilketonurijo ali porfirijo. Antagonist receptorjev H2 lahko medsebojno deluje z drugimi zdravili, vključno z metforminom, antacidi in aspirinom.