Antagonist endotelinskega receptorja blokira dostop do endotelinskih receptorskih mest na gladkih mišicah in organih. Endotelin-1 je eden od treh endotelinskih aminokislinskih peptidov in ima dva podtipa, ki skupaj uravnavata krvni tlak. Raziskovalci so razvili ta zdravila, ki izničijo delovanje teh dveh podtipov in zagotavljajo žilno sprostitev. Možnost razvoja poškodb jeter med uporabo zdravil zahteva pozorno spremljanje bolnikov, ki jih jemljejo.
Endotelij žilnih tkiv proizvaja endotelin-1 in podtipa, endotelin-A (ET-A) in endotelin-B (ET-B). ET-A se veže na endotelin-A receptorska mesta, ki se nahajajo na koncih gladkih mišic, kar povzroča vazokonstrikcijo, hkrati pa spodbuja celično reprodukcijo. Snov se združuje tudi z beljakovino, znano kot Gq, ki sproži kemične procese, ki sprožijo znotrajcelični sarkoplazmatski retikulum za sproščanje kalcija. Povečana raven kalcija povzroča tudi vazokonstrikcijo, vazospazem ter povečano kontraktilnost in srčni utrip. Znanstveniki tudi domnevajo, da peptid prispeva k kongestivnemu srčnemu popuščanju in hipertenziji pljučne arterije (PAH).
Endotelin-B se veže na receptorska mesta ET-B, kar povzroči aktivacijo mesta, ki sproži tvorbo dušikovega oksida, kar zagotavlja kasnejšo vazodilatacijo in zaviranje celične reprodukcije. Študije kažejo, da v normalnih pogojih oba podtipa vzdržujeta zadostno cirkulacijo z izvajanjem izmeničnih nalog po potrebi. Raziskovalci verjamejo, da ima ET-A ključ do patologije za visokim krvnim tlakom, ki se običajno imenuje hipertenzija. Znanstveniki zdaj verjamejo, da se na neki točki ravnotežje med ET-A in ET-B pokvari, kar povzroči prevladujoče hipertenzivne učinke ET-A.
Farmacevtski raziskovalci so razvili selektivni (ambrisentan) antagonist endotelinskih receptorjev in neselektivni (bosentan) antagonist endotelinskih receptorjev. Zdravniki lahko predpišejo katero koli zdravilo kot eno od zdravil za PAH. Ambrisentan v glavnem zavira dostop do receptorskih mest ET-A, medtem ko bosentan zavira dostop do mest A in B. Z blokiranjem receptorskih mest obe zdravili preprečujeta kemične reakcije, ki prispevajo k hipertenziji, zagotavljajo sprostitev žilnih mišic in znižanje krvnega tlaka.
Študije kažejo, da imajo posamezniki, ki jemljejo bodisi antagoniste endotelinskih receptorjev, povečano tveganje za nastanek okvare ali odpovedi jeter. Preden bolniki prejmejo recept za zdravila, opravijo testiranje jetrnih encimov, ki določa izhodiščno delovanje jeter. Ko bolnik začne predpisovati zdravilo, se njegovo delovanje jeter preverja mesečno. Če testiranje pokaže povišane ravni encimov jetrne transferaze, lahko pride do prenehanja jemanja zdravila. Bolniki, ki občutijo izgubo apetita, slabost, zlatenico in občutljivost na desni strani, ki jih spremlja temno obarvan urin in svetlo do glinasto blato, se morajo posvetovati z zdravnikom.
Zdravila z antagonisti endotelinskih receptorjev prav tako niso priporočljiva za nosečnice zaradi tveganja prirojenih okvar. Pogosto poročani neželeni učinki, povezani z zdravili, vključujejo glavobol, zardevanje kože ter otekanje stopal in gležnjev, ki jih povzroča zastajanje tekočine. Bolniki lahko doživijo tudi anemijo, zmanjšano število semenčic in okužbe dihal.