Zelišče je rastlina, katere listi, semena ali cvetovi se uporabljajo za aromatiziranje hrane ali v medicini. Druge uporabe zelišč vključujejo kozmetiko, barvila in parfume. Ime izhaja iz latinske besede herba, kar pomeni »zeleni pridelki«. Angelica archangelica, običajno imenovana preprosto angelika ali vrtna angelika, znana pa tudi kot divja zelena, je član družine Apiaceae ali peteršilja, skupaj z janežem, kumino, korenčkom, kumino, koperjem in komarčkom. Druge sorte vključujejo Angelica atropurpurea, znana kot ameriška angelika ali vijolična angelika.
Zgodovina. Angelika je bila običajna v viktorijanskih vrtovih, stebla pa so jedli v solati. Zelišče je veljalo tudi za zaščito pred kugo. Njegovo ime nekateri razlagajo, da izhaja iz dejstva, da je zacvetela na praznik Mihaela nadangela 8. maja.
Opis. Angelika je dvoletnica ali trajnica s kratko življenjsko dobo. Običajno v prvem letu doseže višino od 60 do 90 cm, v drugem letu pa dvigne 2 do 2.4 m visoko cvetno steblo, ki včasih doseže do deset čevljev. (3 m). Pojavlja se v divji in gojeni obliki, zelenkasto beli cvetovi pa cvetijo od junija do avgusta.
Vrtnarjenje. Angelica ima raje vlažna tla s soncem ali delno senco v vročini dneva. Lahko se samoseje, lahko pa posadite semena jeseni ali sadike spomladi. Najbolje uspeva v dobro odcednih tleh z veliko vode. Mlada stebla odrežite, da ne postanejo trda.
Hrana in druga uporaba. Korenine, stebla, listi in cvetovi angelike so užitni. Okus je opisan kot sladek in nato grenak. Stebla so kandirana za uporabo kot slaščico, pravzaprav pa je njihova primarna uporaba kandirano steblo kot slaščičarski okras. V južni Španiji in jugozahodni Franciji obstaja tradicija rezljanja angelike.
Liste angelike uporabljamo v sadnih jedeh, juhah, enolončnicah ter ribjih in perutninskih jedeh. Eterično olje angelike, ki ga najdemo v koreninah in semenih, se uporablja v komercialnih likerjih – je sestavina absinta – pa tudi v sladoledih in sladkarijah. Uporablja se tudi v parfumeriji in medicini.