Anestetični plin je plin, ki povzroči začasno izgubo zavesti in fizičnega občutka. Anestetični plini povzročajo splošno anestezijo ali popolno izgubo zavesti, ne pa lokalno ali regionalno anestezijo, ki blokira občutljivost le v določenih delih telesa. Anestetični plin se v sodobni medicini pogosto uporablja, bodisi sam ali v kombinaciji z intravenskimi anestetiki, da bolniki med operacijo ostanejo nezavestni. Zdravnik, usposobljen za dajanje anestetikov, se imenuje anesteziolog ali anesteziolog. Čeprav je v sodobni medicini običajen mehanizem delovanja anestetičnega plina, je še vedno negotov.
Večina anestetičnih plinov je del skupine skupine organskih spojin, imenovanih etri. Večina etrov, ki se danes uporabljajo, je tudi del podrazdelka etrov, imenovanih halogenirani etri, ki nadomestijo vsaj enega od vodikovih atomov v nehalogeniranih etrih z atomi enega od halogenskih elementov in so manj vnetljivi kot drugi etri. Halogeni etri, ki se danes najpogosteje uporabljajo za anestezijo, so desfluran (2,2,2-trifluoro-1-fluoroetil-difluorometil eter), sevofluran (2,2,2-trifluoro-1-[trifluorometil]etil fluorometil eter) in izofluran (2-kloro-2-(difluorometoksi)-1,1,1-trifluoro-etan). Uporabljajo se bodisi sami, v kombinaciji med seboj ali v kombinaciji z dušikovim oksidom. Poleg etrov so učinkoviti anestetični plini tudi druge halogenirane organske spojine, ki pa se v razvitem svetu ne uporabljajo več za anestezijo.
Čeprav jih pacient absorbira v plinasti obliki, lahko etre in druge halogenirane organske anestetike dejansko shranimo v tekoči obliki pri sobni temperaturi. Zaradi visoke hlapljivosti hitro izhlapijo, ko jih ne vsebujejo. Za dajanje pacientom se uporablja naprava, imenovana anestetični vaporizer, ki je vezan na anestezijski aparat.
Drugi anestetični plini so shranjeni v plinasti obliki. Dušikov oksid (N2) je anestetični plin, čeprav ni dovolj močan, da bi sam po sebi povzročil izgubo zavesti in se vedno uporablja v kombinaciji z drugimi plini ali intravenskimi anestetiki. Žlahtni plin ksenon je bil uveden tudi kot splošni anestetik, čeprav je še vedno zelo drag. Dušik, kripton in argon imajo pri vdihavanju v hiperbaričnem okolju anestetični učinek.
Prvi uporabljeni anestetični plin, dietileter (C2H5)2O), je nevarno vnetljiv in se zdaj, ko so na voljo manj nevarni halogenirani etri, ne uporablja več. Drugi etri, ki so v veliki meri izpadli iz uporabe, vključujejo enfluran (2-kloro-1,1,2,-trifluoroetil-difluorometil eter) in metoksifluran (2,2-dikloro-1,1-difluoroetil metil eter). Neeterni halogenirani ogljikovodiki, halotan (2-bromo-2-kloro-1,1,1-trifluoroetan), kloroform (CHCl3) in trikloreten (1,1,2-trikloreten), so bili nekoč široko uporabljeni v razvitih svetu za splošno anestezijo, vendar so zaradi svoje toksičnosti izgubili naklonjenost. Nekateri od teh plinov se še vedno uporabljajo za anestezijo v revnejših državah, kjer sodobnejši anestetični plini niso na voljo ali cenovno dostopni.