Analogni računalnik je tisti, ki lahko izvaja več izračunov hkrati in se lahko spopade z neskončnimi delci števil. Izraz analogni se ne nanaša na to, kako se računalnik napaja in je možno, da so ti računalniki elektronski. Značilnosti analogne naprave lahko celo pomenijo, da je pri določenih nalogah morda boljša od digitalnega računalnika.
Računalnik je preprosto stroj, ki obdeluje podatke na določen način ali, drugače povedano, računa. Danes je večina računalnikov digitalnih in deluje tako, da vse podatke pred obdelavo reducira na binarne številke. Analogni računalniki segajo tisoče let nazaj, vendar se od digitalnih razlikujejo le na dva temeljna načina.
Prvi je, da ta tip računalnika deluje vzporedno, kar pomeni, da lahko opravlja več nalog hkrati. Digitalni računalnik, čeprav deluje bistveno hitreje, lahko v enem trenutku izvede le en izračun. Edini način za rešitev tega v digitalnem računalniku je vzporedno računalništvo, kjer ima en sam stroj več procesorjev, pa tudi takrat je treba programe pogosto na novo napisati, da bi to izkoristili.
Druga razlika je v tem, da analogni računalnik obdeluje neprekinjene spremenljivke, medtem ko digitalni računalnik deluje z diskretnimi številkami. Razlika med temi je v tem, da lahko zvezne spremenljivke vključujejo vsako možno število, celo iracionalna števila, kot je Π (pi).
Diskretna števila so tista, ki so bodisi cela števila; tiste, pri katerih so decimalni ulomki bodisi omejeni, na primer ena osmina je 0.125; ali tiste, ki imajo zaporedja, ki se ponavljajo, kot je ena šestina, ki se ponavlja 0.1666. Neskončna narava iracionalnih števil pomeni, da jih ni mogoče zmanjšati na binarno številko, potrebno za digitalni računalnik. To pomeni, da lahko samo analogni računalniki delujejo kot tako imenovani »pravi računalniki« in rešujejo nekatere najbolj zapletene probleme v matematiki.
Ta vrsta računalnika lahko deluje tako mehansko kot elektronsko. Mehanski računalniki obstajajo že tisoče let, najstarejši znani primer pa je Antikitera. To je grški stroj, ki naj bi bil izdelan okoli leta 100 pr.n.št., zasnovan za izračun astronomskih položajev. Novejša in pogosta različica je drsno pravilo.
Elektronski analogni računalnik deluje na enakih principih, vendar za zamenjavo fizičnih delov uporablja električne komponente. Velika prednost je, da se lastnosti teh komponent lahko pogosto spreminjajo, medtem ko bi bilo treba fizične dele zamenjati, da bi spremenili njihove lastnosti. Slaba stran je, da je elektronika izpostavljena hrupu, vrsti motenj, ki jih povzročajo zunanji fizični dejavniki.