Analiza življenjskega cikla, znana tudi kot ocena življenjskega cikla, oceni, kako bo določen izdelek ali storitev, ki se izvaja, vplivala na okolje. Podjetja pogosto uporabljajo to vrsto analize, da načrtujejo več različnih postopkov, da ugotovijo, kateri bi povzročil najmanj škode okolju. Z uporabo analize življenjskega cikla je povezanih več prednosti in slabosti.
Analiza življenjskega cikla je preprost postopek, čeprav lahko rezultati postanejo zapleteni in zahtevajo skrbno pozornost do podrobnosti. Na primer, podjetje, ki proizvaja nov izdelek, je lahko zaskrbljeno zaradi učinkov proizvodnje na okolje. Podjetje bo nato pripravilo analizo za vsak proizvodni ali proizvodni proces, ki mu je trenutno na voljo. Načrtovali bodo proizvodni proces in kasnejše učinke od začetka do konca ter videli, kateri povzroči najmanj škode.
Pri načrtovanju analize življenjskega cikla se uporabljajo štiri glavne faze. To so cilj in obseg, popis življenjskega cikla, ocena vpliva življenjskega cikla in zadnja faza, znana kot interpretacija. Proces se začne s ciljem in obsegom. Podjetje, ki izvaja ocenjevanje, se odloči, kaj je cilj ocenjevanja in kateri dejavniki bodo vključeni v oceno.
V drugi fazi, fazi inventarja življenjskega cikla, se zbirajo podatki in uporabljajo različni modeli za ugibanje o rezultatih različnih proizvodnih in proizvodnih metod, ki jih podjetje lahko uporablja. Rezultati so prikazani in zabeleženi. Nato jih je mogoče preučiti v naslednjem koraku, oceni vpliva življenjskega cikla.
V fazi presoje vplivov življenjskega cikla podjetje oceni rezultate in ugotovi, kako različne metode vplivajo na različna področja. Podjetje lahko na primer preuči določen model, da vidi njegove možne vplive na globalno segrevanje ali raven onesnaženosti zraka na tem območju. Končno se bo podjetje premaknilo na zadnjo fazo, interpretacijo. V tem zadnjem koraku se sklepajo, ali je postopek vreden in ali lahko podjetje najde manj škodljivo metodo.
Analiza življenjskega cikla ima več prednosti. Glavna prednost je, da podjetjem omogoča, da vidijo, kakšen učinek imajo njihova dejanja na okolje, in jim omogoča, da izberejo najmanj škodljiv način ukrepanja. Pomanjkljivost tega pa je, da se vsega ne da spremeniti v model. Obstajajo dejavniki, ki jih ni mogoče predvideti in lahko se pojavijo nepričakovane posledice, ne glede na to, kako natančno je bil načrtovan potek ukrepanja.