Analiza vodstvenih odločitev se nanaša na metode, s katerimi vodje uporabljajo vodstveno odgovornost odločanja za reševanje kompleksnih problemov, ki se lahko pojavijo na delovnem mestu. Vrste odločitev, ki jih sprejemajo menedžerji, so lahko bodisi zasebne, ki so povezane z notranjimi zadevami podjetja, bodisi javne, ki imajo posledice zunaj notranjih zadev podjetja. Analiza načina, na katerega vodja pride do takšnih odločitev, vključuje analizo meril, ki jih upravljavec uporablja, da pride do izbire, kako vodja uporabi izbiro in vrste orodij za oceno tveganja, ki jih upravljavec uporablja.
Ena od značilnosti analize vodstvenih odločitev je, da končno odločanje pade na enega posameznika. V zvezi s podružnico ali poslovalnico večje organizacije je tisti, ki odloča, vodja. Tak vodja sam sprejema odločitve v zvezi s to podružnico. Na sedežu organizacije bi bil odločevalec generalni direktor družbe, ki bi moral za tvegane odločitve odgovarjati delničarjem in drugim deležnikom.
Kot del analize vodstvenih odločitev lahko vodja sprejema odločitve v določenih vrstah okoliščin. Na primer, vodja lahko sprejema odločitve v pogojih čiste negotovosti. Ta vrsta odločitve se pojavi, ko vodja preprosto ne pozna situacije ali nima sredstev, potrebnih za dosego izida odločitve. Vodja lahko sprejme odločitev tudi pod tveganjem, kar pomeni, da se zaveda, da obstajajo negotovosti, povezane z odločitvijo, ki je ne more popolnoma nadzorovati. Obstaja povezava med osebnostjo menedžerja in vrstami odločitev, ki jih sprejema. Na primer, zelo čustveni menedžerji so lahko nagnjeni k sprejemanju tveganih odločitev, na katere vpliva njihova razburljiva narava. Vodje z mirnejšo osebnostjo lahko sprejemajo manj tvegane odločitve, tudi pod pritiskom.
Naloga odločevalca je v okviru analize vodstvenih odločitev, da izbere najboljšo možno izbiro med številnimi alternativami. To je zato, ker ima odločitev vodje snežno kepo vpliva na druge zaposlene in ljudi, ki so povezani z organizacijo. Nekateri rezultati odločitve menedžerja so lahko nenamerni, drugi pa so lahko posledica sprejemanja preračunanih tveganj, ki služijo kot ukrepi za ublažitev še večjih tveganj, ki bi nastala zaradi neukrepanja.
SmartAsset.