Za večino ljudi je premog premog – črne kepe prašnega, gorljivega materiala, ki služijo kot božična darila za poredne otroke. Za strokovnjake pa je vsak kos premoga drugačen, s širokim naborom lastnosti in kakovosti. Ustrezna ocena teh lastnosti je ključnega pomena za zagotovitev, da se določena zaloga premoga uporablja na najučinkovitejši način, analiza premoga pa je sofisticiran, znanstveni način.
Nekako kot diamanti, obstaja sistem klasifikacije premoga, ki je odvisen od različnih dejavnikov. Za razliko od diamantov, ki so razvrščeni po merilih, kot so čistost, rez in barva, se analiza premoga izvaja na enega od dveh načinov. Približna analiza temelji na dejavnikih, kot so prisotnost vlage, hlapnost in vsebnost ogljika. Izhajajo iz štirih glavnih sestavin v kosu premoga, ki so vlaga, hlapne snovi, pepel in ogljik. Nasprotno pa končna analiza meri sestavne elemente premoga – kisik (O), ogljik (C), žveplo (S) in vodik (H), med drugim.
Glede na rezultate ene od dveh vrst analize premoga lahko vzorec razvrstimo kot lignit, bitumenski, antracit ali grafit. Vsaka od teh vrst ima drugačen poseben namen v premogovništvu. Lignit je alternativno znan kot rjavi premog, bitumenski pa je klasični črni premog, ki ga večina ljudi pozna.
Različni deli približne analize se lahko izvajajo v laboratoriju in vključujejo različne teste in meritve. Premog, ki prihaja iz podzemlja, je med kopanjem moker. Podzemna voda in druge tekočine prispevajo k ravni vlage v premogu, kar je znano kot prirojena vlaga. Analiza premoga poskuša oceniti, koliko vlage je v določenem vzorcu. Kot bi narekovala logika, manj kot je vlage v kosu premoga, tem bolje.
Hlapnost premoga se meri z deležem hlapnih snovi, ki vključujejo različne vrste ogljikovodikov in žvepla, v vzorcu. Ta ukrep v bistvu kaže, kako popolnoma zgori kos premoga, ko ni zraka. Preizkušen je s segrevanjem vzorca na več kot 1740 °F (950 C).
Če od prvotne mase vzorca odštejemo tisto, kar ostane po preskusu hlapnosti, dobimo tudi meritve tako imenovane fiksne vsebnosti ogljika. To na splošno predstavlja približno polovico celotne mase danega vzorca premoga. Mera pepela pri analizi premoga preprosto določa, koliko materiala ostane po sežiganju. Ker se pri vžigu skoraj ves ogljik, žveplo in vlaga zgorijo, je pepel, ki ostane, le majhen odstotek prvotne količine premoga.
Končna analiza vključuje tudi različne laboratorijske teste. Vse bolj pa tehnika, znana kot lasersko inducirana razčlenitvena spektroskopija (LIBS), ponuja bolj preprost pristop k ocenjevanju elementarne sestave premoga. V analizi premoga 21. stoletja so bile sprejete tudi druge laserske tehnike, ki odpravljajo potrebo po tradicionalnem baterijskem pristopu k testiranju, hkrati pa izboljšujejo natančnost.