Analiza oslabitve je računovodski izraz, ki se najpogosteje uporablja za dobro ime. Skratka, dobro ime je znesek, ki ga posameznik plača za podjetje nad knjigovodsko vrednostjo podjetja. Računovodje morajo to številko pregledati, da ugotovijo njeno točnost in ocenijo, ali je oslabljena, kar pogosto povzroči odpis v breme zaslužka podjetja. Druge postavke v računovodskih procesih podjetja so lahko del analize oslabitve, na primer fizična sredstva ali finančni instrumenti v posesti kot naložbe.
V preteklosti so podjetja lahko amortizirala dobro ime v daljšem časovnem obdobju, na splošno približno 40 let skupaj. Vendar so se računovodski standardi spremenili in od računovodij zahtevajo, da izvedejo analizo oslabitve, da ocenijo, ali je preteklo dobro ime trenutno pravilno ali ne. Ko računovodje ugotovijo, da oslabitev dobrega imena res obstaja, je potreben vnos za njegovo prilagoditev, da se zainteresiranim stranem predstavi natančnejša bilanca stanja. Vknjižba zmanjšuje račun dobrega imena v bilanci stanja in predstavlja izjemno izgubo v izkazu poslovnega izida družbe. To se pri večini podjetij običajno zgodi vsaj enkrat letno.
Slabitev dobrega imena je po novejših računovodskih standardih nekoliko bolj tehnična. Računovodje morajo določiti pošteno vrednost za vse poslovne enote v podjetju z uporabo neto sedanje vrednosti za prihodnje denarne tokove. Nato to številko primerjajo s knjigovodsko vrednostjo podjetja na podlagi podatkov iz bilance stanja podjetja. Knjigovodska vrednost je celotna knjigovodska vrednost sredstev, povečana za dobro ime, zmanjšana za obveznosti. Poštena vrednost – kot je izpeljana iz čiste sedanje vrednosti –, ki je nižja od knjigovodske vrednosti, povzroči oslabitev in zahteva prilagojen vnos.
Analiza oslabitve fizičnih sredstev pogosto vključuje pregled gotovine podjetja, ki se v računovodskem smislu bolj pogosto imenuje kapital. V podjetju lahko obstajata dve vrsti oslabitve kapitala. Prvi je, ko pride do znatnega zmanjšanja kapitala družbe za enkratno uporabo, kar morda ni povezano z uporabo denarnih sredstev pri običajnem poslovanju. Drugič, celotni kapital, manjši od nominalne vrednosti osnovnega kapitala, je tudi oslabitev. Računovodski standardi zagotavljajo tudi smernice za ravnanje z vnosi za te scenarije oslabitve.
Finančni instrumenti so lahko tudi del analize oslabitve družbe. Naložbe, ki so danes manj vredne kot v preteklem obdobju, so predmet tega pregleda. Računovodje morajo za ta sredstva opraviti podobne odpise. Oslabljeni znesek – kot je izračunan z uporabo standardnih računovodskih tehnik – zmanjša stanje sredstev in čisti dobiček za določeno obdobje. Razkritja so potrebna, da se te oslabitve pojasnijo zainteresiranim stranem.